Page 132 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 132
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Število beril, Naslovi leposlovnih del
v katerih se pojavlja leposlovno delo
Brodnik,* Mati,* Pesem*
20 beril
Uvod h Krstu pri Savici, Martin Krpan,
19 beril Apel in čevljar, Peter Klepec,* Povodni mož*
18 beril Gazela*
17 beril Ni vse zlato, kar se sveti, Mary se predstavi,
16 beril Moj spomenik (spominik), Naprej, Pastir,*
15 beril Z vlakom*
Mejnik,* Turjaška Rozamunda, Zdravljica
Dramilo, Pegam in Lambergar, Žebljarska,
Ponočna potnica, Nazaj v planinski raj!
Župančič kot avtor, ki se v šolskih berilih pojavlja najpogosteje, nasto-
pa z izredno širokim opusom. Glede na naslove del je najpogosteje priso-
ten z ugankami ter s pesmima Z vlakom in Žebljarsko. Pozitivno je vred-
noten, zlasti kot otroški in mladinski avtor, tudi v zgodovinah slovenskega
slovstva (glej Mejak, 2017:71–88). Še z večjim opusom, a manjšim pojavlja-
njem v berilih za različne razrede, ker je kot pesnik primeren za višje raz-
rede osnovne šole, se pojavlja Prešeren. Med avtorji prevladujejo pesniki
z lirskimi in epskimi pesmimi. Med pripovedna besedila uvrstimo le Jur-
čičevo Kozlovsko sodbo, Erjavčevo Ni vse zlato, kar se sveti, Levstikove-
ga Martina Krpana in Petra Klepca. V berilih po letu 1991 sta Erjavec in
Aškerc sicer še prisotna, vendar Erjavec ne z delom Ni vse zlato, kar se sve-
ti, ampak z delom Palček in orel, in Aškerc ne z Mejnikom in Ponočno po-
tnico, ampak npr. z deli: Kronanje v Zagrebu, Čaša nesmrtnosti in Najlepši
dan. Gregorčičeva pesem Nazaj v planinski raj! je bila nazadnje objavljena v
berilu Gregorja Kocijana in Stanka Šimenca O domovina, ti si kakor zdrav-
je (1990). Spremembe v osnovnošolskem literarnem kanonu lahko pojasni-
mo ne samo s spremenjenim družbeno-političnim sistemom leta 1991, am-
pak tudi s spremenjenim pogledom na pouk književnosti v osnovni šoli, ki
se je zgodil v 90. letih 20. stoletja. Takrat je izšla vrsta pomembnih teoretič-
nih razprav (npr. Kordigel,1993; Medved Udovič,1993; Saksida,1997), v kate-
rih je bila na novo ovrednotena (mladinska) književnost, pouk književno-
sti, ki se uresničuje od 1. do 9. razreda z metodo šolske interpretacije in je
utemeljen z literarno vedo, v ospredje pa je bil postavljen bralec oz. učenec s
svojim predstavnim in čustvenim svetom ter interesi. Sledila je kurikular-
na prenova, ki je upoštevala nova spoznanja, kar se je odrazilo pri pripravi
učnega načrta in novih beril (Saksida, 2008).
132
Število beril, Naslovi leposlovnih del
v katerih se pojavlja leposlovno delo
Brodnik,* Mati,* Pesem*
20 beril
Uvod h Krstu pri Savici, Martin Krpan,
19 beril Apel in čevljar, Peter Klepec,* Povodni mož*
18 beril Gazela*
17 beril Ni vse zlato, kar se sveti, Mary se predstavi,
16 beril Moj spomenik (spominik), Naprej, Pastir,*
15 beril Z vlakom*
Mejnik,* Turjaška Rozamunda, Zdravljica
Dramilo, Pegam in Lambergar, Žebljarska,
Ponočna potnica, Nazaj v planinski raj!
Župančič kot avtor, ki se v šolskih berilih pojavlja najpogosteje, nasto-
pa z izredno širokim opusom. Glede na naslove del je najpogosteje priso-
ten z ugankami ter s pesmima Z vlakom in Žebljarsko. Pozitivno je vred-
noten, zlasti kot otroški in mladinski avtor, tudi v zgodovinah slovenskega
slovstva (glej Mejak, 2017:71–88). Še z večjim opusom, a manjšim pojavlja-
njem v berilih za različne razrede, ker je kot pesnik primeren za višje raz-
rede osnovne šole, se pojavlja Prešeren. Med avtorji prevladujejo pesniki
z lirskimi in epskimi pesmimi. Med pripovedna besedila uvrstimo le Jur-
čičevo Kozlovsko sodbo, Erjavčevo Ni vse zlato, kar se sveti, Levstikove-
ga Martina Krpana in Petra Klepca. V berilih po letu 1991 sta Erjavec in
Aškerc sicer še prisotna, vendar Erjavec ne z delom Ni vse zlato, kar se sve-
ti, ampak z delom Palček in orel, in Aškerc ne z Mejnikom in Ponočno po-
tnico, ampak npr. z deli: Kronanje v Zagrebu, Čaša nesmrtnosti in Najlepši
dan. Gregorčičeva pesem Nazaj v planinski raj! je bila nazadnje objavljena v
berilu Gregorja Kocijana in Stanka Šimenca O domovina, ti si kakor zdrav-
je (1990). Spremembe v osnovnošolskem literarnem kanonu lahko pojasni-
mo ne samo s spremenjenim družbeno-političnim sistemom leta 1991, am-
pak tudi s spremenjenim pogledom na pouk književnosti v osnovni šoli, ki
se je zgodil v 90. letih 20. stoletja. Takrat je izšla vrsta pomembnih teoretič-
nih razprav (npr. Kordigel,1993; Medved Udovič,1993; Saksida,1997), v kate-
rih je bila na novo ovrednotena (mladinska) književnost, pouk književno-
sti, ki se uresničuje od 1. do 9. razreda z metodo šolske interpretacije in je
utemeljen z literarno vedo, v ospredje pa je bil postavljen bralec oz. učenec s
svojim predstavnim in čustvenim svetom ter interesi. Sledila je kurikular-
na prenova, ki je upoštevala nova spoznanja, kar se je odrazilo pri pripravi
učnega načrta in novih beril (Saksida, 2008).
132
