Page 189 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 189
zetek 187
Vzgoja
družbe
Sociološki pojem »družbe tveganja« močno označuje in »kontekstu-
alizira« razvoj v okviru nedavne zgodovine industrializiranega sveta.
Ta sociološki koncept, ki ga je najvidnejše elaboriral Ulrich Beck, je danda-
nes postal skoraj običajni pojem vsakdanjega jezika. To dejstvo kaže na do-
ločeno razumevanje sodobne realnosti v (post)industrializiranem delu sve-
ta. Današnja realnost naj bi bila kraljestvo globoke ter odločilne gospodar-
ske, tehnološke in hkrati družbene spremembe. Ko se je Anthony Giddens
(1994) vprašal o tem, kakšen tip družbenega reda to je ali bi lahko postal,
je nedoločno odgovoril, da gre za »globalno družbo, ne v smislu svetovne
družbe, ampak družbe v ‚nedefiniranem prostoru‘.« Giddensovo nadaljnje
razvitje odgovora se dotika percepcije prihodnosti, ki neizbežno vključuje
pozicioniranje mladine. Po njegovem bo treba v družbi (družbenem redu),
o kateri tu govorimo, »družbene vezi pravzaprav šele narediti, namesto da
bi jih podedovali iz preteklosti«. Taka hipoteza seveda terja novo definici-
jo razumevanja mladine (in nič manj tudi ostarelih ljudi), ko so hkrati in-
stitucije države blaginje že »transformirane«, kar ne pomeni samo tega, da
jim zmanjkuje denarja. Toda vsaj ena ustanova industrijskega obdobja pri-
dobiva pomen (pa čeprav je v nenehni krizi) in z njo se intenzivno ukvar-
jajo, kajti na splošno verjamejo, da prinaša rešitve za probleme mladine.
Ta ustanova je šola, ki zastopa vzgojo in izobraževanje kot domnevno uni-
verzalni odgovor na »negotovo prihodnost«. Zakaj vidimo prihodnost
kot »negotovo« (bol,j kot je bila?), upoštevaje raven bogastva in predvsem
upoštevaje potenciale globalne ekonomije? Nekatere od pomembnih kon-
sekvenc sodb avtorjev, kot so Aronson, Derrida in Baudrillard, izhajajo-
če iz njihove percepcije, izoblikovane v njihovih filozofskih konceptih, so
Vzgoja
družbe
Sociološki pojem »družbe tveganja« močno označuje in »kontekstu-
alizira« razvoj v okviru nedavne zgodovine industrializiranega sveta.
Ta sociološki koncept, ki ga je najvidnejše elaboriral Ulrich Beck, je danda-
nes postal skoraj običajni pojem vsakdanjega jezika. To dejstvo kaže na do-
ločeno razumevanje sodobne realnosti v (post)industrializiranem delu sve-
ta. Današnja realnost naj bi bila kraljestvo globoke ter odločilne gospodar-
ske, tehnološke in hkrati družbene spremembe. Ko se je Anthony Giddens
(1994) vprašal o tem, kakšen tip družbenega reda to je ali bi lahko postal,
je nedoločno odgovoril, da gre za »globalno družbo, ne v smislu svetovne
družbe, ampak družbe v ‚nedefiniranem prostoru‘.« Giddensovo nadaljnje
razvitje odgovora se dotika percepcije prihodnosti, ki neizbežno vključuje
pozicioniranje mladine. Po njegovem bo treba v družbi (družbenem redu),
o kateri tu govorimo, »družbene vezi pravzaprav šele narediti, namesto da
bi jih podedovali iz preteklosti«. Taka hipoteza seveda terja novo definici-
jo razumevanja mladine (in nič manj tudi ostarelih ljudi), ko so hkrati in-
stitucije države blaginje že »transformirane«, kar ne pomeni samo tega, da
jim zmanjkuje denarja. Toda vsaj ena ustanova industrijskega obdobja pri-
dobiva pomen (pa čeprav je v nenehni krizi) in z njo se intenzivno ukvar-
jajo, kajti na splošno verjamejo, da prinaša rešitve za probleme mladine.
Ta ustanova je šola, ki zastopa vzgojo in izobraževanje kot domnevno uni-
verzalni odgovor na »negotovo prihodnost«. Zakaj vidimo prihodnost
kot »negotovo« (bol,j kot je bila?), upoštevaje raven bogastva in predvsem
upoštevaje potenciale globalne ekonomije? Nekatere od pomembnih kon-
sekvenc sodb avtorjev, kot so Aronson, Derrida in Baudrillard, izhajajo-
če iz njihove percepcije, izoblikovane v njihovih filozofskih konceptih, so
