Page 25 - Žagar, Igor Ž. (2018). Od performativa do govornih dejanj. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Dissertationes 1.
P. 25
dzgodovina 23
J. L. Austin je leta 1955, v okviru William James Lectures na Harvardski
univerzi, prvič predstavil svojo teorijo performativov (predavanja, ki so
potekala pod delovnim naslovom Words and Deeds so bila po njegovi smr-
ti objavljena kot How to Do Things with Words).1
J. O. Urmson, Austinov prijatelj in eden od urednikov njegovega dela,
pa v svoji razpravi Performative Utterance2 dokazuje, da teorija iz leta 1955
ni izvirna teorija performativa, temveč predelava Austinove zgodnejše te-
orije, ki je nastala med II. svetovno vojno, ko je Austin služboval kot oficir
obveščevalne službe pri vrhovnem poveljstvu zavezniških ekspedicijskih
sil. Leta 1946 je to (tako imenovano) izvirno teorijo predstavil filozofski-
ma društvoma Oxforda in Cambridgea, vendar le na podlagi grobih zapi-
skov, njegovo predavanje pa ni bilo nikoli objavljeno. Kratek zasnutek te iz-
virne teorije lahko najdemo le v razpravi Other Minds iz leta 1946.
Prva teorija
V čem Urmsom vidi razliko med obema teorijama?
V teoriji iz leta 1955 se na koncu izkaže, da performativ in konstativ ni-
sta dve različni govorni dejanji, ampak dve različni razsežnosti vsakega go-
vornega dejanja, namreč ilokucijska in lokucijska razsežnost (o tej delitvi
1 J. L. Austin, How to Do Things with Words, (odslej How to Do …), Oxford 1972. Od leta 1990
imamo Austinovo v prevodu B. Lešnika tudi v slovenščini (Kako napravimo kaj z besedami,
ŠKUC/FF)
2 J. O. Urmson, Performative Utterance, v: Contemporary Perspectives in the Philosophy of
Language, ur. Franch, Uehling and Wettstein, Minneapolis 1979, 260–268.
J. L. Austin je leta 1955, v okviru William James Lectures na Harvardski
univerzi, prvič predstavil svojo teorijo performativov (predavanja, ki so
potekala pod delovnim naslovom Words and Deeds so bila po njegovi smr-
ti objavljena kot How to Do Things with Words).1
J. O. Urmson, Austinov prijatelj in eden od urednikov njegovega dela,
pa v svoji razpravi Performative Utterance2 dokazuje, da teorija iz leta 1955
ni izvirna teorija performativa, temveč predelava Austinove zgodnejše te-
orije, ki je nastala med II. svetovno vojno, ko je Austin služboval kot oficir
obveščevalne službe pri vrhovnem poveljstvu zavezniških ekspedicijskih
sil. Leta 1946 je to (tako imenovano) izvirno teorijo predstavil filozofski-
ma društvoma Oxforda in Cambridgea, vendar le na podlagi grobih zapi-
skov, njegovo predavanje pa ni bilo nikoli objavljeno. Kratek zasnutek te iz-
virne teorije lahko najdemo le v razpravi Other Minds iz leta 1946.
Prva teorija
V čem Urmsom vidi razliko med obema teorijama?
V teoriji iz leta 1955 se na koncu izkaže, da performativ in konstativ ni-
sta dve različni govorni dejanji, ampak dve različni razsežnosti vsakega go-
vornega dejanja, namreč ilokucijska in lokucijska razsežnost (o tej delitvi
1 J. L. Austin, How to Do Things with Words, (odslej How to Do …), Oxford 1972. Od leta 1990
imamo Austinovo v prevodu B. Lešnika tudi v slovenščini (Kako napravimo kaj z besedami,
ŠKUC/FF)
2 J. O. Urmson, Performative Utterance, v: Contemporary Perspectives in the Philosophy of
Language, ur. Franch, Uehling and Wettstein, Minneapolis 1979, 260–268.
