Page 87 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 87
nik bralne učinkovitosti, relativno pomembno in edinstveno vlogo pri na- 87
povedi kasnejših težav na področju branja.
Številni otroci vstopijo v šolo brez teh pomembnih sposobnosti za branje.
Nerazvite predbralne sposobnosti upočasnjujejo bralni napredek. Med prim-
eri dobre prakse za odpravljanje bralnih težav je veliko takih pobud, v katerih
se učitelji osredotočajo na zgodnje odkrivanje oz. odpravljanje bralnih težav
(Eurydice, 2011). V tujini, npr. v Italiji in Veliki Britaniji, imajo izdelan inštrumen-
tarij za ocenjevanje predbralnih sposobnosti, ki z veliko stopnjo zanesljivosti
napovedujejo pojav bralnih motenj. Angleški test COPS ocenjuje fonološko
zavedanje, slušno razlikovanje, slušni kratkotrajni spomin, vidni kratkotrajni
spomin, vidno in verbalno zaporedje (Singelton idr., 2003). Podobno z itali-
janskim testom PAC-SI lahko zgodaj prepoznamo otroke, rizične za nastanek
kasnejših težav pri opismenjevanju. Primeren je za otroke od petega leta do
šestega leta in enajst mesecev. Ocenjuje fonološko zavedanje, delovni in krat-
kotrajni spomin, sposobnost hitrega poimenovanja in vidno-prostorske spos-
obnosti (PAC-SI, 2012).
Kot trdijo Smith idr. (2008), imajo vse te ugotovitve jasno implikacijo po
odkrivanju otrok, ki so rizični za nastanek motenj branja, v občutljivem obd-
obju za razvoj teh veščin, med predbralnim obdobjem. Težave so v zgodnji fa-
zi lažje obvladljive, manjšega obsega, strategije za premagovanje primanjklja-
jev so učinkovitejše pa tudi otrok še nima sekundarnih težav (upad motivacije
in interesa, odpor, nerazumevanje druge učne snovi, upad šolskega uspeha
…), ki otežujejo napredovanje in napredek nasploh (Kanalec, 2010). Otroci, ki
pred vstopom v osnovno šolo ne razvijejo osnovnih predbralnih veščin, kar
dva- do trikrat pogosteje ne dokončajo osnovnošolskega izobraževanja (Mad-
den, 2012). Z zgodnjim odkrivanjem in hitrim ukrepanjem ob sumu tvegan-
ja za pojav učnih težav bomo marsikateremu učencu omogočili dokončanje
osnovnošolskega izobraževanja in s tem pridobitev osnovnih kompetenc, ki
so potrebne za uspešno vključevanje v socialno okolje in na trg dela. Stroški
pravočasne pomoči so v primerjavi s stroški učne neuspešnosti posameznikov
zanemarljivi. Lundahl (2011) navaja, da so učno neuspešni posamezniki po-
gosteje brezposelni, opravljajo sezonska dela ali delajo za polovični delovni
čas. Ekonomske posledice različnih stališč in ukrepov, s katerimi dopuščamo ali
celo spodbujamo mladostnike z učnimi in vedenjskimi težavami, da opušča-
jo šolanje, so ogromne. Merimo jih lahko tako v terminih zmanjšane ekonom-
ske produktivnosti kot tudi povečanih obremenitev policije in drugih lokalnih
služb.
Evropska komisija je podala priporočila za zmanjševanje zgodnjega osi-
pa. Od držav članic zahteva hitro prepoznavanje vzrokov predčasne opus-
titve šolanja, saj izobraževalni dosežki posameznikov pomembno vplivajo na
ekonomski razvoj. Ena izmed konkretnih oblik pomoči, ki jo predlaga, je raz-
voj zgodnjega sistema prepoznavanja rizičnih skupin učencev (Eurydice, 2011).
zgodnje odkrivanje težav na področju branja
povedi kasnejših težav na področju branja.
Številni otroci vstopijo v šolo brez teh pomembnih sposobnosti za branje.
Nerazvite predbralne sposobnosti upočasnjujejo bralni napredek. Med prim-
eri dobre prakse za odpravljanje bralnih težav je veliko takih pobud, v katerih
se učitelji osredotočajo na zgodnje odkrivanje oz. odpravljanje bralnih težav
(Eurydice, 2011). V tujini, npr. v Italiji in Veliki Britaniji, imajo izdelan inštrumen-
tarij za ocenjevanje predbralnih sposobnosti, ki z veliko stopnjo zanesljivosti
napovedujejo pojav bralnih motenj. Angleški test COPS ocenjuje fonološko
zavedanje, slušno razlikovanje, slušni kratkotrajni spomin, vidni kratkotrajni
spomin, vidno in verbalno zaporedje (Singelton idr., 2003). Podobno z itali-
janskim testom PAC-SI lahko zgodaj prepoznamo otroke, rizične za nastanek
kasnejših težav pri opismenjevanju. Primeren je za otroke od petega leta do
šestega leta in enajst mesecev. Ocenjuje fonološko zavedanje, delovni in krat-
kotrajni spomin, sposobnost hitrega poimenovanja in vidno-prostorske spos-
obnosti (PAC-SI, 2012).
Kot trdijo Smith idr. (2008), imajo vse te ugotovitve jasno implikacijo po
odkrivanju otrok, ki so rizični za nastanek motenj branja, v občutljivem obd-
obju za razvoj teh veščin, med predbralnim obdobjem. Težave so v zgodnji fa-
zi lažje obvladljive, manjšega obsega, strategije za premagovanje primanjklja-
jev so učinkovitejše pa tudi otrok še nima sekundarnih težav (upad motivacije
in interesa, odpor, nerazumevanje druge učne snovi, upad šolskega uspeha
…), ki otežujejo napredovanje in napredek nasploh (Kanalec, 2010). Otroci, ki
pred vstopom v osnovno šolo ne razvijejo osnovnih predbralnih veščin, kar
dva- do trikrat pogosteje ne dokončajo osnovnošolskega izobraževanja (Mad-
den, 2012). Z zgodnjim odkrivanjem in hitrim ukrepanjem ob sumu tvegan-
ja za pojav učnih težav bomo marsikateremu učencu omogočili dokončanje
osnovnošolskega izobraževanja in s tem pridobitev osnovnih kompetenc, ki
so potrebne za uspešno vključevanje v socialno okolje in na trg dela. Stroški
pravočasne pomoči so v primerjavi s stroški učne neuspešnosti posameznikov
zanemarljivi. Lundahl (2011) navaja, da so učno neuspešni posamezniki po-
gosteje brezposelni, opravljajo sezonska dela ali delajo za polovični delovni
čas. Ekonomske posledice različnih stališč in ukrepov, s katerimi dopuščamo ali
celo spodbujamo mladostnike z učnimi in vedenjskimi težavami, da opušča-
jo šolanje, so ogromne. Merimo jih lahko tako v terminih zmanjšane ekonom-
ske produktivnosti kot tudi povečanih obremenitev policije in drugih lokalnih
služb.
Evropska komisija je podala priporočila za zmanjševanje zgodnjega osi-
pa. Od držav članic zahteva hitro prepoznavanje vzrokov predčasne opus-
titve šolanja, saj izobraževalni dosežki posameznikov pomembno vplivajo na
ekonomski razvoj. Ena izmed konkretnih oblik pomoči, ki jo predlaga, je raz-
voj zgodnjega sistema prepoznavanja rizičnih skupin učencev (Eurydice, 2011).
zgodnje odkrivanje težav na področju branja
