Page 85 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 85
godnje odkrivanje težav 85
na področju branja
Ivanka Bider Petelin in Martina Ozbič
V zadnjih letih smo priča velikemu porastu družbenega zavedanja o pomemb-
nosti predopismenjevalnih, jezikovnih in komunikacijskih spretnosti za otroko-
vo uspešno učenje in socialno prilagajanje. Običajno se z jezikovnimi težavami
srečamo pred vstopom otroka v šolo, saj le-te postanejo očitne že v predšolski
dobi. V tem obdobju lahko torej opazujemo tako morfološki kot tudi fonološki
razvoj ter razvoj fonološkega zavedanja.
Fonološki razvoj se odvija od prenatalne dobe do vstopa v šolo; od otro-
ka zahteva ustrezno recepcijo, percepcijo, diskriminacijo in identifikacijo zvo-
kov, tako govornih kot negovornih, jezikovnih in nejezikovnih, v različnih kon-
tekstih, z različnimi govorci, v različnih okoliščinah in komunikacijskih okvirjih.
Otrok se v predšolskem obdobju uči zaznave in produkcije posameznih/različ-
nih/podobnih fonemov, fonemskih sklopov (še poseben izziv predstavljajo
konsonantski sklopi) in fonotaktičnih pravil zaporedij fonemov. Obdelava za-
znanih govornih enot ter elementov, ki foneme povezujejo (prozodija, naglas,
tempo …), otroku omogoča dostop do pomena sporočila. Celotna slika je še
kompleksnejša ob soprisotnosti večjega števila jezikov/narečij. Z vstopom v
šolo se sreča še s pisno obliko jezika, ki podlega še ortografskim pravilom za-
pisa. Fonološko zavedanje se razvija iz fonološke osnove fonološkega razvo-
ja, kar pomeni, da je urejen fonološki status, tako na perceptivni kot izrazni
ravni, predpogoj za uspešno opismenjevanje. Ob tem igrata pomembno vlo-
go fonološka zanka ter fonološki spomin. Prispevek skuša predstaviti pomen
ustrezno razvitih predopismenjevalnih veščin z namenom senzibilizirati pred-
šolske vzgojiteljice ter razredne učiteljice glede pomena dejavnosti, ki spod-
bujajo različne veščine na predopismenjevalni ravni.
na področju branja
Ivanka Bider Petelin in Martina Ozbič
V zadnjih letih smo priča velikemu porastu družbenega zavedanja o pomemb-
nosti predopismenjevalnih, jezikovnih in komunikacijskih spretnosti za otroko-
vo uspešno učenje in socialno prilagajanje. Običajno se z jezikovnimi težavami
srečamo pred vstopom otroka v šolo, saj le-te postanejo očitne že v predšolski
dobi. V tem obdobju lahko torej opazujemo tako morfološki kot tudi fonološki
razvoj ter razvoj fonološkega zavedanja.
Fonološki razvoj se odvija od prenatalne dobe do vstopa v šolo; od otro-
ka zahteva ustrezno recepcijo, percepcijo, diskriminacijo in identifikacijo zvo-
kov, tako govornih kot negovornih, jezikovnih in nejezikovnih, v različnih kon-
tekstih, z različnimi govorci, v različnih okoliščinah in komunikacijskih okvirjih.
Otrok se v predšolskem obdobju uči zaznave in produkcije posameznih/različ-
nih/podobnih fonemov, fonemskih sklopov (še poseben izziv predstavljajo
konsonantski sklopi) in fonotaktičnih pravil zaporedij fonemov. Obdelava za-
znanih govornih enot ter elementov, ki foneme povezujejo (prozodija, naglas,
tempo …), otroku omogoča dostop do pomena sporočila. Celotna slika je še
kompleksnejša ob soprisotnosti večjega števila jezikov/narečij. Z vstopom v
šolo se sreča še s pisno obliko jezika, ki podlega še ortografskim pravilom za-
pisa. Fonološko zavedanje se razvija iz fonološke osnove fonološkega razvo-
ja, kar pomeni, da je urejen fonološki status, tako na perceptivni kot izrazni
ravni, predpogoj za uspešno opismenjevanje. Ob tem igrata pomembno vlo-
go fonološka zanka ter fonološki spomin. Prispevek skuša predstaviti pomen
ustrezno razvitih predopismenjevalnih veščin z namenom senzibilizirati pred-
šolske vzgojiteljice ter razredne učiteljice glede pomena dejavnosti, ki spod-
bujajo različne veščine na predopismenjevalni ravni.
