Page 193 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31

Sposobnost reprezentiranja ulomka z risbo

Alenka Lipovec in Manja Podgoršek

Matematične reprezentacije po Goldinu in Kaputu (1996) delimo na zu-

nanje in notranje, med obojimi pa obstajajo dvosmerne interakcije. Zu-
nanje reprezentacije nam omogočajo, da razmišljamo in komuniciramo
matematično ter raziskujemo in interpretiramo pomene matematičnih
konceptov, relacij ter postopkov, zato imajo pomembno vlogo pri matema-
tičnem izobraževanju. Različne vloge reprezentacij so med seboj poveza-
ne, opredeliti pa jih je mogoče na tri načine: kot način razmišljanja (gre za
proces osmišljanja razmišljanj posameznika preko reprezentacij), način po-
snemanja (gre za prevzemanje mišljenja nekoga preko reprezentacij) in na-
čin komunikacije (kar razumemo v smislu pripomočka pri komuniciranju)
(Chapmann, 2010: 289).

Skemp (1976) je matematično razumevanje pojasnjeval skozi dva tipa
razumevanj: kot relacijsko in instrumentalno razumevanje, ki se nahajata
na obeh polih kontinuuma razumevanja. Instrumentalno razumevanje je
relativno revno z vidika povezav med pojmi, relacijsko razumevanje pa je
tisto, ki je bogato tako v kvantiteti kot kvaliteti teh povezav. Skempov pog-
led je kasneje privedel do delitve matematičnega znanja na konceptualni in
proceduralni tip znanja. Proceduralno znanje je opredeljeno kot znanje, ki
ga uporabljamo v situacijah, ko po (enoličnih, natanko določenih) korakih
rešujemo problem, medtem ko je konceptualno znanje opredeljeno kot zna-
nje, pri katerem v kognitivni shemi obstaja mnogo povezav (Hiebert in Le-
Fevre, 1986; Rittle-Johnson in Siegler, 1998). Kljub nekaterim zaznanim po-

193