Page 194 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 194
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
manjkljivostim delitve znanja na ta dva tipa (Star, 2005) sta navedena tipa
matematičnega znanja, ki se oblikujeta tudi v naših rezultatih, široko raz-
iskovana. S pomočjo naše raziskave smo želeli ugotoviti, ali lahko iz risb,
ki jih bodo izdelali udeleženci, sklepamo, kateri tip znanja prevladuje pri
ulomkih.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili kombinacijo kvalitativne in kvantitativne meto-
dologije pedagoškega raziskovanja. V njej so sodelovali osnovnošolci (1.595
šestošolcev), dijaki (130 dijakov splošne gimnazije) ter bodoči učitelji (167
študentov izobraževanja za poučevanje na razredni stopnji ter 48 študen-
tov izobraževanja za poučevanje matematike). V nadaljevanju bomo, kadar
bomo rezultate gledali v celoti, vse tri skupine udeležencev imenovali učen-
ci. Navodilo naloge, ki so jo udeleženci reševali, je bilo zelo preprosto, in si-
cer: »Narišite risbo, ki prikazuje « Risbe smo pregledali in jih ka-
tegorizirali glede na to, ali so prikazovale ustrezen pojem, nato pa smo jih
nadalje uvrstili med proceduralne ali konceptualne ter jih pogledali v od-
nosu na pravilen oz. napačen rezultat.
Rezultati in diskusija
Najprej smo želeli preveriti delež ustreznih prikazov glede na tip udeležen-
cev. Kot ustrezne prikaze smo šteli vse risbe, ki so ponazarjale podani izraz
(tj. ), neustrezne pa so bile tiste risbe, ki so prikazovale bodisi dru-
gačen izraz (npr. ) bodisi karkoli drugega, kot npr. poljubno
risbo, prazno polje…. (Slika 11).
Slika 11: Ustrezni in dva neustrezna prikaza.
Preveriti smo želeli tudi, kolikšen delež risb lahko povežemo s kon-
ceptualnim oz. proceduralnim tipom znanja. K proceduralnemu tipu smo
194
manjkljivostim delitve znanja na ta dva tipa (Star, 2005) sta navedena tipa
matematičnega znanja, ki se oblikujeta tudi v naših rezultatih, široko raz-
iskovana. S pomočjo naše raziskave smo želeli ugotoviti, ali lahko iz risb,
ki jih bodo izdelali udeleženci, sklepamo, kateri tip znanja prevladuje pri
ulomkih.
Metodologija
V raziskavi smo uporabili kombinacijo kvalitativne in kvantitativne meto-
dologije pedagoškega raziskovanja. V njej so sodelovali osnovnošolci (1.595
šestošolcev), dijaki (130 dijakov splošne gimnazije) ter bodoči učitelji (167
študentov izobraževanja za poučevanje na razredni stopnji ter 48 študen-
tov izobraževanja za poučevanje matematike). V nadaljevanju bomo, kadar
bomo rezultate gledali v celoti, vse tri skupine udeležencev imenovali učen-
ci. Navodilo naloge, ki so jo udeleženci reševali, je bilo zelo preprosto, in si-
cer: »Narišite risbo, ki prikazuje « Risbe smo pregledali in jih ka-
tegorizirali glede na to, ali so prikazovale ustrezen pojem, nato pa smo jih
nadalje uvrstili med proceduralne ali konceptualne ter jih pogledali v od-
nosu na pravilen oz. napačen rezultat.
Rezultati in diskusija
Najprej smo želeli preveriti delež ustreznih prikazov glede na tip udeležen-
cev. Kot ustrezne prikaze smo šteli vse risbe, ki so ponazarjale podani izraz
(tj. ), neustrezne pa so bile tiste risbe, ki so prikazovale bodisi dru-
gačen izraz (npr. ) bodisi karkoli drugega, kot npr. poljubno
risbo, prazno polje…. (Slika 11).
Slika 11: Ustrezni in dva neustrezna prikaza.
Preveriti smo želeli tudi, kolikšen delež risb lahko povežemo s kon-
ceptualnim oz. proceduralnim tipom znanja. K proceduralnemu tipu smo
194
