Page 93 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 93
r e z u ltat i

vedenjem ponotranjenja in učno uspešnostjo pomembna le v M2, v M4 pa
ne. Dobljeni rezultati kažejo, da lahko obravnavani model izenačimo za
deklice in dečke, kar pomeni, da spol ne moderira odnosa med vedenjem
ponotranjenja in učno uspešnostjo. Slike s koeficienti zato ne navajamo,
podrobni rezultati so na voljo v arhivu pri avtorici.

Slika 8: Vzdolžna KFA za vedenje pozunanjenja in učno uspešnost glede na spol:
nestandardizirane nasičenosti označevalcev in korelacije.
Zgornje številke predstavljajo koeficiente za deklice, številke v oklepajih pa koeficiente za dečke
(nekatere nasičenosti pri vedenju pozunanjenja so zaradi vzdolžne invariance merjenja v M2 in M4
enake in so zato navedene le v M2). V model so vključene že ugotovljene korelacije med označevalci
(glej sliko 10). Nasičenosti vseh označevalcev v modelu so bile pomembne na ravni tveganja p <
0,001. Polne črte predstavljajo korelacije, ki so bile pomembne v obeh skupinah, prekinjene črte pa
nepomembne v obeh skupinah. Kratice in okrajšave so razložene pod tabelama 4 in A1.
aVisok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav.
*** p < 0,001.

V drugem nizu analiz smo preverjali učinek spola na odnos med učno
uspešnostjo in vedenjem pozunanjenja. Boxov M je bil statistično pomem-
ben (Boxov M = 252,20, F(120, 232762) = 1,98, p < 0,001). Modeliranje na

93
   88   89   90   91   92   93   94   95   96   97   98