Page 86 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 86
vedenjske težave in učna uspešnost
li pri vedenju ponotranjenja, pri vedenju pozunanjenja pa je bila vzdolžna
invarianca le delna (nasičenosti so se vzdolžno razlikovale pri agresivnosti
in egoizmu; pri obeh označevalcih sta bili v nasičenosti M2 višji kot v M4).
Končne KFA (z dodanimi korelacijami med označevalci in vzdolžno in-
varianco) za vse tri konstrukte so pokazale vsaj zadovoljivo prileganje pri
vseh indeksih (CFI, RMSEA, SRMR), le pri učni uspešnosti je RMSEA ka-
zal na slabo prileganje; χ2 je bil v vseh KFA statistično pomemben (glej ta-
belo 5). Nasičenosti označevalcev so bile v vseh KFA pomembne, pozitivne
in visoke (0,40 < λ < 0,96; p < 0,001). V vseh treh modelih je bila korela-
cija med konstruktoma, merjenima v M2 in M4 pomembna, pozitivna in
visoka (0,55 < r < 0,70; p < 0,001). Dodane korelacije med označevalci ter
morebitno ugotovljeno vzdolžno invarianco nasičenosti za vsakega od kon-
struktov smo obdržali v vseh nadaljnjih modelih.
Napovedniki
V nadaljevanju smo izvedli tudi KFA za vsakega od izbranih napovednikov
vedenjskih težav in učne uspešnosti. Označevalci posameznih napovedni-
kov oziroma konstruktov so navedeni v hipotezi 1, tu jih zaradi lažjega sle-
denja besedilu navajamo ponovno, in sicer smo uporabili naslednje ozna-
čevalce: za (1) temeljne kompetentnosti: zgodnja pismenost, računski pojmi
in spretnosti ter stališča; (2) značilnosti družinskega okolja: avtoritativno-
st, uveljavljanje moči, neučinkovit nadzor in spodbujanje razvoja; (3) psiho-
loške značilnosti mame: optimizem, samospoštovanje, zadovoljstvo z živ-
ljenjem in depresivne težnje in (4) samouravnavanje: počasna hoja, risanje
kroga, risanje zvezde, sestavljanka in razvrščanje kart.
KFA za temeljne kompetentnosti je pokazala popolno prileganje, saj
je šlo za ravno-identificiran model s tremi označevalci, vsi označevalci so
imeli pomembne (p < 0,01) in pozitivne nasičenosti. KFA za psihološke
značilnosti mame, značilnosti družinskega okolja in samouravnavanje so
kazale na dobro prileganje glede na vse štiri mere prileganja (χ2, CFI, RM-
SEA in SRMR; glej tabelo 5). V KFA za družinsko okolje smo v skladu z mo-
difikacijskimi indeksi, ki jih izpiše Mplus 5.2 (2009), dovolili korelacijo med
avtoritativnostjo in spodbujanjem razvoja. Označevalci v vseh štirih mode-
lih so imeli pomembne nasičenosti (vsaj na ravni tveganja p < 0,05; lestvi-
ca depresivnih teženj pri psiholoških značilnostih mame ter neučinkovit
nadzor in uveljavljanje moči pri značilnostih družinskega okolja so ime-
li negativno nasičenost, ostali pa pozitivno), z izjemo sestavljanke pri sa-
mouravnavanju. Zato smo preverili konstrukt samouravnavanja brez tega
86
li pri vedenju ponotranjenja, pri vedenju pozunanjenja pa je bila vzdolžna
invarianca le delna (nasičenosti so se vzdolžno razlikovale pri agresivnosti
in egoizmu; pri obeh označevalcih sta bili v nasičenosti M2 višji kot v M4).
Končne KFA (z dodanimi korelacijami med označevalci in vzdolžno in-
varianco) za vse tri konstrukte so pokazale vsaj zadovoljivo prileganje pri
vseh indeksih (CFI, RMSEA, SRMR), le pri učni uspešnosti je RMSEA ka-
zal na slabo prileganje; χ2 je bil v vseh KFA statistično pomemben (glej ta-
belo 5). Nasičenosti označevalcev so bile v vseh KFA pomembne, pozitivne
in visoke (0,40 < λ < 0,96; p < 0,001). V vseh treh modelih je bila korela-
cija med konstruktoma, merjenima v M2 in M4 pomembna, pozitivna in
visoka (0,55 < r < 0,70; p < 0,001). Dodane korelacije med označevalci ter
morebitno ugotovljeno vzdolžno invarianco nasičenosti za vsakega od kon-
struktov smo obdržali v vseh nadaljnjih modelih.
Napovedniki
V nadaljevanju smo izvedli tudi KFA za vsakega od izbranih napovednikov
vedenjskih težav in učne uspešnosti. Označevalci posameznih napovedni-
kov oziroma konstruktov so navedeni v hipotezi 1, tu jih zaradi lažjega sle-
denja besedilu navajamo ponovno, in sicer smo uporabili naslednje ozna-
čevalce: za (1) temeljne kompetentnosti: zgodnja pismenost, računski pojmi
in spretnosti ter stališča; (2) značilnosti družinskega okolja: avtoritativno-
st, uveljavljanje moči, neučinkovit nadzor in spodbujanje razvoja; (3) psiho-
loške značilnosti mame: optimizem, samospoštovanje, zadovoljstvo z živ-
ljenjem in depresivne težnje in (4) samouravnavanje: počasna hoja, risanje
kroga, risanje zvezde, sestavljanka in razvrščanje kart.
KFA za temeljne kompetentnosti je pokazala popolno prileganje, saj
je šlo za ravno-identificiran model s tremi označevalci, vsi označevalci so
imeli pomembne (p < 0,01) in pozitivne nasičenosti. KFA za psihološke
značilnosti mame, značilnosti družinskega okolja in samouravnavanje so
kazale na dobro prileganje glede na vse štiri mere prileganja (χ2, CFI, RM-
SEA in SRMR; glej tabelo 5). V KFA za družinsko okolje smo v skladu z mo-
difikacijskimi indeksi, ki jih izpiše Mplus 5.2 (2009), dovolili korelacijo med
avtoritativnostjo in spodbujanjem razvoja. Označevalci v vseh štirih mode-
lih so imeli pomembne nasičenosti (vsaj na ravni tveganja p < 0,05; lestvi-
ca depresivnih teženj pri psiholoških značilnostih mame ter neučinkovit
nadzor in uveljavljanje moči pri značilnostih družinskega okolja so ime-
li negativno nasičenost, ostali pa pozitivno), z izjemo sestavljanke pri sa-
mouravnavanju. Zato smo preverili konstrukt samouravnavanja brez tega
86
