Page 90 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 90
vedenjske težave in učna uspešnost
statistično pomembna. Slika 7 prikazuje nestandardzirane in popolnoma
standardizirane ocene nasičenosti in koeficientov poti.
Slika 7: Nasičenosti označevalcev ter sočasni in vzdolžni odnosi med vedenjem
pozunanjenja in učno uspešnostjo: merski in strukturni model.
Zgornje številke predstavljajo nestandardizirane koeficiente, številke v oklepajih pa popolnoma
standardizirane koeficiente (nekatere nestandardzirane nasičenosti pri vedenju pozunanjenja so
zaradi delne vzdolžne invariance v M2 in M4 enake in so zato navedene le v M2). Nasičenosti vseh
označevalcev v modelu so pomembne na ravni tveganja p < 0,001. V modelu so vzdolžno korelirane
napake merjenja med istima označevalcema pri agresivnosti, egoizmu in slovenščini. Polne črte
predstavljajo pomembne poti in korelacije, prekinjene pa nepomembne. Kratice in okrajšave so
razložene pod tabelama 4 in A2.
a Visok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav. ** p < 0,01, *** p < 0,001.
Iz slike 7 vidimo, da so avtoregresijske poti od M2 do M4 pomembne
in visoke pri obeh konstruktih, nekoliko višje so pri vedenju pozunanjenja.
Sočasni korelaciji med vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo nista
pomembni niti v M2 niti v M4. Iz slike 10 razberemo tudi, da odsotnost
vedenja pozunanjenja v prvem razredu pomembno napoveduje kasnejšo
učno uspešnost, učna uspešnost v prvem razredu pa ne napoveduje kasnej-
90
statistično pomembna. Slika 7 prikazuje nestandardzirane in popolnoma
standardizirane ocene nasičenosti in koeficientov poti.
Slika 7: Nasičenosti označevalcev ter sočasni in vzdolžni odnosi med vedenjem
pozunanjenja in učno uspešnostjo: merski in strukturni model.
Zgornje številke predstavljajo nestandardizirane koeficiente, številke v oklepajih pa popolnoma
standardizirane koeficiente (nekatere nestandardzirane nasičenosti pri vedenju pozunanjenja so
zaradi delne vzdolžne invariance v M2 in M4 enake in so zato navedene le v M2). Nasičenosti vseh
označevalcev v modelu so pomembne na ravni tveganja p < 0,001. V modelu so vzdolžno korelirane
napake merjenja med istima označevalcema pri agresivnosti, egoizmu in slovenščini. Polne črte
predstavljajo pomembne poti in korelacije, prekinjene pa nepomembne. Kratice in okrajšave so
razložene pod tabelama 4 in A2.
a Visok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav. ** p < 0,01, *** p < 0,001.
Iz slike 7 vidimo, da so avtoregresijske poti od M2 do M4 pomembne
in visoke pri obeh konstruktih, nekoliko višje so pri vedenju pozunanjenja.
Sočasni korelaciji med vedenjem pozunanjenja in učno uspešnostjo nista
pomembni niti v M2 niti v M4. Iz slike 10 razberemo tudi, da odsotnost
vedenja pozunanjenja v prvem razredu pomembno napoveduje kasnejšo
učno uspešnost, učna uspešnost v prvem razredu pa ne napoveduje kasnej-
90
