Page 88 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 88
vedenjske težave in učna uspešnost

Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
V model smo vključili vedenje ponotranjenja in učno uspešnost; vedenje
ponotranjenja smo v M2 in M4 merili z dosežki na štirih negativnih po-
lih temeljnih lestvic SV-O (potrtost, anksioznost, osamljenost, odvisnost),
učno uspešnost v M2 in M4 pa z dosežki pri slovenščini (SJK-1, 2), matema-
tiki (MAT-1, 2) in spoznavanju okolja (SO-1, 2).

Slika 6: Nasičenosti označevalcev ter sočasni in vzdolžni odnosi med vedenjem
ponotranjenja in učno uspešnostjo: merski in strukturni model.
Zgornje številke predstavljajo nestandardizirane koeficiente, številke v oklepajih pa popolnoma
standardizirane koeficiente (nestandardizirane nasičenosti pri vedenju ponotranjenja so zaradi
vzdolžne invariance v M2 in M4 enake in so zato navedene le v M2). Nasičenosti vseh označevalcev
v modelu so pomembne na ravni tveganja p < 0,001. V modelu so vzdolžno korelirane napake
merjenja med istima označevalcema pri odvisnosti, anksioznosti in slovenščini. Polne črte
predstavljajo pomembne poti in korelacije, prekinjene pa nepomembne. Kratice in okrajšave so
razložene pod tabelama 4 in A1.
a Visok dosežek pomeni odsotnost vedenjskih težav. ** p < 0,01, *** p < 0,001.

KFA model se je zadovoljivo prilegal podatkom glede na CFI, RMSEA
in SRMR, χ2 je bil statistično pomemben. V SEM model smo poleg učne us-

88
   83   84   85   86   87   88   89   90   91   92   93