Page 82 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 82
vedenjske težave in učna uspešnost
denja ponotranjenja). Iz tabele so razvidne pomembne vzdolžne pozitiv-
ne povezave z nekaterimi označevalci otrokovih temeljnih kompetentnosti.
Vidimo lahko tudi, da se izmed vseh označevalcev samouravnavanja prvo-
šolcev z vedenjem pozunanjenja pozitivno povezuje le dosežek pri sesta-
vljanki. Z ostalimi označevalci otrokovega samouravnavanja, psihološkimi
značilnostmi mame, otrokovim družinskim okoljem in nebesedno inteli-
gentnostjo skoraj ni pomembnih korelacij.
Tabela A3 kaže, da so označevalci učne uspešnosti učencev pomembno
pozitivno nizko do visoko povezani z označevalci otrokovih temeljnih
kompetetnosti in samouravnavanja (z izjemo sestavljanke), pa tudi z nebe-
sedno inteligentnostjo. Tabela kaže pomembne nizke povezave tudi z ne-
katerimi označevalci psiholoških značilnosti mame in otrokovega družin-
skega okolja.
Izobrazbo mame smo v analizah upoštevali kot napovednik, vendar
ne gre za latentni konstrukt, zato korelacije med izobrazbo mame in ozna-
čevalci vedenjskih težav in učne uspešnosti navajamo posebej (korelacijska
tabela se nahaja v arhivu avtorice, tu navajamo povzetek). Povezanosti med
označevalci vedenja ponotranjenja in izobrazbo mame so bile skoraj brez
izjeme pomembne, pozitivne in nizke (r (318–310) = 0,08 do 0,32, p = 0,18
do < 0,001). Med označevalci vedenja pozunanjenja in izobrazbo mame so
bile korelacije v glavnem nepomembne (r (318) = 0,00 do 0,14, p = 0,98 do
< 0,05), med označevalci učne uspešnosti in izobrazbo mame pa so bile vse
korelacije pomembne in pozitivne ter nizke do zmerne (r (292–311) = 0,15 do
0,45, p < 0,01 do < 0,001).
Korelacije med označevalci posameznega konstrukta
Korelacije med označevalci vedenja ponotranjenja pri otrocih v M2 oziro-
ma M4 so znašale od r (325) = 0,49 do 0,67, p < 0,01 oziroma od r (317) =
0,42 do 0,63, p < 0,01. Vzdolžne korelacije med označevalci pa so znašale
od r (317) = 0,23 do 0,46, p < 0,01. Korelacije med označevalci vedenja po-
zunanjenja pri otrocih v M2 oziroma M4 so znašale od r (325) = 0,58 do
0,68, p < 0,01 oziroma od r (317) = 0,52 do 0,66, p < 0,01. Vzdolžne korela-
cije med označevalci so znašale od r (317) = 0,27 do 0,53, p < 0,01. Korelaci-
je med označevalci učne uspešnosti otrok v M2 oziroma M4 so znašale od r
(293–315) = 0,29 do 0,83, p < 0,01 oziroma od r (317) = 0,82 do 0,84, p < 0,01.
Vzdolžne korelacije med označevalci pa so znašale od r (294–310) = 0,10 do
0,67, p = 0,07 do < 0,01.
82
denja ponotranjenja). Iz tabele so razvidne pomembne vzdolžne pozitiv-
ne povezave z nekaterimi označevalci otrokovih temeljnih kompetentnosti.
Vidimo lahko tudi, da se izmed vseh označevalcev samouravnavanja prvo-
šolcev z vedenjem pozunanjenja pozitivno povezuje le dosežek pri sesta-
vljanki. Z ostalimi označevalci otrokovega samouravnavanja, psihološkimi
značilnostmi mame, otrokovim družinskim okoljem in nebesedno inteli-
gentnostjo skoraj ni pomembnih korelacij.
Tabela A3 kaže, da so označevalci učne uspešnosti učencev pomembno
pozitivno nizko do visoko povezani z označevalci otrokovih temeljnih
kompetetnosti in samouravnavanja (z izjemo sestavljanke), pa tudi z nebe-
sedno inteligentnostjo. Tabela kaže pomembne nizke povezave tudi z ne-
katerimi označevalci psiholoških značilnosti mame in otrokovega družin-
skega okolja.
Izobrazbo mame smo v analizah upoštevali kot napovednik, vendar
ne gre za latentni konstrukt, zato korelacije med izobrazbo mame in ozna-
čevalci vedenjskih težav in učne uspešnosti navajamo posebej (korelacijska
tabela se nahaja v arhivu avtorice, tu navajamo povzetek). Povezanosti med
označevalci vedenja ponotranjenja in izobrazbo mame so bile skoraj brez
izjeme pomembne, pozitivne in nizke (r (318–310) = 0,08 do 0,32, p = 0,18
do < 0,001). Med označevalci vedenja pozunanjenja in izobrazbo mame so
bile korelacije v glavnem nepomembne (r (318) = 0,00 do 0,14, p = 0,98 do
< 0,05), med označevalci učne uspešnosti in izobrazbo mame pa so bile vse
korelacije pomembne in pozitivne ter nizke do zmerne (r (292–311) = 0,15 do
0,45, p < 0,01 do < 0,001).
Korelacije med označevalci posameznega konstrukta
Korelacije med označevalci vedenja ponotranjenja pri otrocih v M2 oziro-
ma M4 so znašale od r (325) = 0,49 do 0,67, p < 0,01 oziroma od r (317) =
0,42 do 0,63, p < 0,01. Vzdolžne korelacije med označevalci pa so znašale
od r (317) = 0,23 do 0,46, p < 0,01. Korelacije med označevalci vedenja po-
zunanjenja pri otrocih v M2 oziroma M4 so znašale od r (325) = 0,58 do
0,68, p < 0,01 oziroma od r (317) = 0,52 do 0,66, p < 0,01. Vzdolžne korela-
cije med označevalci so znašale od r (317) = 0,27 do 0,53, p < 0,01. Korelaci-
je med označevalci učne uspešnosti otrok v M2 oziroma M4 so znašale od r
(293–315) = 0,29 do 0,83, p < 0,01 oziroma od r (317) = 0,82 do 0,84, p < 0,01.
Vzdolžne korelacije med označevalci pa so znašale od r (294–310) = 0,10 do
0,67, p = 0,07 do < 0,01.
82
