Page 89 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 89
r e z u ltat i
pešnosti in vedenja ponotranjenja (ter pripadajočih označevalcev, korela-
cij med njimi in vzdolžnih invariančnih omejitev), vključili še avtoregresij-
ski poti (med M2 in M4 vedenjem ponotranjenja ter med M2 in M4 učno
uspešnostjo) ter poti navzkrižnega zamika (od M2 vedenja ponotranjenja
do M4 učne uspešnosti ter pot od M2 učne uspešnosti do M4 vedenja po-
notranjenja). Prileganje modela je bilo zadovoljivo (CFI = 0,95, RMSEA(IZ)
= 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,07). Vrednost χ2(84) = 243,58, p < 0,001 je bila
statistično pomembna. Slika 6 prikazuje nestandardzirane in popolnoma
standardizirane ocene nasičenosti in koeficientov poti.
Iz slike 6 vidimo, da so avtoregresijske poti od M2 do M4 pomembne
in podobno visoke pri obeh konstruktih. Sočasna korelacija med vedenjem
ponotranjenja in učno uspešnostjo je pomembna, pozitivna in nizka le v
M2, v M4 pa ni pomembna. Iz slike 6 je razvidno tudi, da odsotnost vede-
nja ponotranjenja v prvem razredu pomembno pozitivno in nizko napove-
duje kasnejšo učno uspešnost, učna uspešnost v prvem razredu pa ne na-
poveduje kasnejšega manj pogostega vedenja ponotranjenja. R2, ki pove,
koliko variance latentne spremenljivke pojasnimo z drugimi latentnimi
spremenljivkami, ki prvo napovedujejo, kaže, da z napovednimi latentni-
mi spremenljivkami pojasnimo visok delež variance tako v M4 vedenju po-
notranjenja kot učni uspešnosti, in sicer približno tretjino pri vsakem kon-
struktu.
Vedenje pozunanjenja in učna uspešnost
V model smo vključili vedenje pozunanjenja in učno uspešnost; vedenje
pozunanjenja smo v M2 in M4 merili z dosežki na štirih negativnih po-
lih temeljnih lestvic SV-O (jeza, agresivnost, egoizem, nasprotovanje), učno
uspešnost v M2 in M4 pa z dosežki pri slovenščini (SJK-1, 2), matematiki
(MAT-1, 2) in spoznavanju okolja (SO-1, 2).
KFA model se je zadovoljivo prilegal podatkom glede na CFI, RMSEA
in SRMR, χ2 je bil statistično pomemben. V SEM model smo poleg učne us-
pešnosti in vedenja pozunanjenja (ter pripadajočih označevalcev, korelacij
med njimi in vzdolžnih invariančnih omejitev), vključili še avtoregresijski
poti (med M2 in M4 vedenjem pozunanjenja ter med M2 in M4 učno us-
pešnostjo) ter poti navzkrižnega zamika (od M2 vedenja pozunanjenja do
M4 učne uspešnosti ter pot od M2 učne uspešnosti do M4 vedenja pozu-
nanjenja). Prileganje modela je bilo zadovoljivo (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) =
0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,06). Vrednost χ2(82) = 244,64, p < 0,001 je bila
89
pešnosti in vedenja ponotranjenja (ter pripadajočih označevalcev, korela-
cij med njimi in vzdolžnih invariančnih omejitev), vključili še avtoregresij-
ski poti (med M2 in M4 vedenjem ponotranjenja ter med M2 in M4 učno
uspešnostjo) ter poti navzkrižnega zamika (od M2 vedenja ponotranjenja
do M4 učne uspešnosti ter pot od M2 učne uspešnosti do M4 vedenja po-
notranjenja). Prileganje modela je bilo zadovoljivo (CFI = 0,95, RMSEA(IZ)
= 0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,07). Vrednost χ2(84) = 243,58, p < 0,001 je bila
statistično pomembna. Slika 6 prikazuje nestandardzirane in popolnoma
standardizirane ocene nasičenosti in koeficientov poti.
Iz slike 6 vidimo, da so avtoregresijske poti od M2 do M4 pomembne
in podobno visoke pri obeh konstruktih. Sočasna korelacija med vedenjem
ponotranjenja in učno uspešnostjo je pomembna, pozitivna in nizka le v
M2, v M4 pa ni pomembna. Iz slike 6 je razvidno tudi, da odsotnost vede-
nja ponotranjenja v prvem razredu pomembno pozitivno in nizko napove-
duje kasnejšo učno uspešnost, učna uspešnost v prvem razredu pa ne na-
poveduje kasnejšega manj pogostega vedenja ponotranjenja. R2, ki pove,
koliko variance latentne spremenljivke pojasnimo z drugimi latentnimi
spremenljivkami, ki prvo napovedujejo, kaže, da z napovednimi latentni-
mi spremenljivkami pojasnimo visok delež variance tako v M4 vedenju po-
notranjenja kot učni uspešnosti, in sicer približno tretjino pri vsakem kon-
struktu.
Vedenje pozunanjenja in učna uspešnost
V model smo vključili vedenje pozunanjenja in učno uspešnost; vedenje
pozunanjenja smo v M2 in M4 merili z dosežki na štirih negativnih po-
lih temeljnih lestvic SV-O (jeza, agresivnost, egoizem, nasprotovanje), učno
uspešnost v M2 in M4 pa z dosežki pri slovenščini (SJK-1, 2), matematiki
(MAT-1, 2) in spoznavanju okolja (SO-1, 2).
KFA model se je zadovoljivo prilegal podatkom glede na CFI, RMSEA
in SRMR, χ2 je bil statistično pomemben. V SEM model smo poleg učne us-
pešnosti in vedenja pozunanjenja (ter pripadajočih označevalcev, korelacij
med njimi in vzdolžnih invariančnih omejitev), vključili še avtoregresijski
poti (med M2 in M4 vedenjem pozunanjenja ter med M2 in M4 učno us-
pešnostjo) ter poti navzkrižnega zamika (od M2 vedenja pozunanjenja do
M4 učne uspešnosti ter pot od M2 učne uspešnosti do M4 vedenja pozu-
nanjenja). Prileganje modela je bilo zadovoljivo (CFI = 0,95, RMSEA(IZ) =
0,08(0,07–0,09), SRMR = 0,06). Vrednost χ2(82) = 244,64, p < 0,001 je bila
89
