Page 78 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 78
vedenjske težave in učna uspešnost
t(316) = 2,77, p < 0,01). Zaradi multiplih t-testov smo uporabili Bonferonni-
jev popravek, ki korigira možnost povečanja α napake z zaostritvijo inter-
vala zaupanja (v primeru treh t-testov se raven tveganja α napake premakne
z 0,05 na 0,02 za posamezen t-test). Dosežki pri učni uspešnosti v M2 in M4
med seboj niso neposredno primerljivi, saj smo uporabili različna merska
pripomočka, vidimo pa lahko, da so imeli pri obeh merjenjih učenci v pov-
prečju najvišji rezultat pri spoznavanju okolja in najnižjega pri slovenščini.
Tabela 1: Opisne statistike za označevalce vedenjskih težav in učne uspešnosti.
Latentna spremenljivka M2 M4
Označevalec
M SD M SD
Vedenje ponotranjenjaa 78,51 13,57
Potrtost 80,58 14,29 19,23 4,33
Anksioznost 19,79 3,72
Osamljenost 19,82 4,21 19,10 4,96
Odvisnost 20,39 3,82
20,20 3,96 82,05 15,47
Vedenje pozunanjenjaa 19,22 5,33
Jeza 20,28 4,88 22,20b 4,24
Agresivnost 18,85 4,49
Egoizem 20,28 4,27 21,77b 4,33
Nasprotovanje
84,02 14,62
Učna uspešnost
Slovenščina 20,16 4,74
Matematika
Spoznavanje okolja 22,24b 3,92
19,20 4,72
22,42b 3,69
2,91 0,68 2,97 0,70
3,00 0,67 3,09 0,63
3,11 0,62 3,10 0,60
Opombe. N = 317–325, M2 = merjenje 2, M4 = merjenje 4.
a Lestvica s pripadajočimi označevalci ima obrnjeno vrednotenje (visoko število točk pomeni
odsotnost vedenjskih težav).
bRazlike med dosežki deklic in dečkov so statistično pomembne; deklice imajo višji dosežek od
dečkov. Rezultati posameznih t-testov se nahajajo v arhivu pri avtorici. Ker smo razlike med spoloma
ugotavljali s pomočjo multiplih t-testov, smo uporabili Bonferonnijev popravek, ki popravi možnost
povečanja α napake z zaostritvijo intervala zaupanja; v primeru 39 testov (za vse obravnavane
označevalce; glej tabeli 1 in 2) se je raven tveganja α napake premaknila z 0,05 na 0,001 za posamezen
t-test.
78
t(316) = 2,77, p < 0,01). Zaradi multiplih t-testov smo uporabili Bonferonni-
jev popravek, ki korigira možnost povečanja α napake z zaostritvijo inter-
vala zaupanja (v primeru treh t-testov se raven tveganja α napake premakne
z 0,05 na 0,02 za posamezen t-test). Dosežki pri učni uspešnosti v M2 in M4
med seboj niso neposredno primerljivi, saj smo uporabili različna merska
pripomočka, vidimo pa lahko, da so imeli pri obeh merjenjih učenci v pov-
prečju najvišji rezultat pri spoznavanju okolja in najnižjega pri slovenščini.
Tabela 1: Opisne statistike za označevalce vedenjskih težav in učne uspešnosti.
Latentna spremenljivka M2 M4
Označevalec
M SD M SD
Vedenje ponotranjenjaa 78,51 13,57
Potrtost 80,58 14,29 19,23 4,33
Anksioznost 19,79 3,72
Osamljenost 19,82 4,21 19,10 4,96
Odvisnost 20,39 3,82
20,20 3,96 82,05 15,47
Vedenje pozunanjenjaa 19,22 5,33
Jeza 20,28 4,88 22,20b 4,24
Agresivnost 18,85 4,49
Egoizem 20,28 4,27 21,77b 4,33
Nasprotovanje
84,02 14,62
Učna uspešnost
Slovenščina 20,16 4,74
Matematika
Spoznavanje okolja 22,24b 3,92
19,20 4,72
22,42b 3,69
2,91 0,68 2,97 0,70
3,00 0,67 3,09 0,63
3,11 0,62 3,10 0,60
Opombe. N = 317–325, M2 = merjenje 2, M4 = merjenje 4.
a Lestvica s pripadajočimi označevalci ima obrnjeno vrednotenje (visoko število točk pomeni
odsotnost vedenjskih težav).
bRazlike med dosežki deklic in dečkov so statistično pomembne; deklice imajo višji dosežek od
dečkov. Rezultati posameznih t-testov se nahajajo v arhivu pri avtorici. Ker smo razlike med spoloma
ugotavljali s pomočjo multiplih t-testov, smo uporabili Bonferonnijev popravek, ki popravi možnost
povečanja α napake z zaostritvijo intervala zaupanja; v primeru 39 testov (za vse obravnavane
označevalce; glej tabeli 1 in 2) se je raven tveganja α napake premaknila z 0,05 na 0,001 za posamezen
t-test.
78
