Page 14 - Jonatan Vinkler, Maja Šetinc in Blaž Javornik (ur.). Primož Trubar: Hišna postila 1595. Zbrana dela Primoža Trubarja 9.
P. 14
4. Apd 13,49; Mt 10,5–15. Predguvor.
5. Veit (lat. Vitus) Dietrich (1506–1549), nemški
teolog in pridigar, Luthrov prijatelj in zaupnik; niga Messiassa, h katerimu branju inu pridigam tiga hišniga
slednjega je leta 1529 spremljal na pogovoru s očeta so tudi ty sossedje prišli, de je taku iz te hišne pridige ena
Zwinglijem v Marburgu. Dietrich je odločilno vplival cerkovna pridiga postala etc. Tu my tudi vidimo v Djanju teh
na sprejem novega nauka pri Primožu Trubarju, apostolov inu per s. Matthevžu na 10. cap.4 Christus sam poro-
med besedili našega reformatorja pa predvsem na čuje, da so ty apostoli pervič v tih hišah pridigovali, h katerim
katekizemske tekste in Cerkovno ordningo.; bil je pridigam so sossedje inu h puslednimu cejla mejsta inu dežele
tudi izdajatelj številnih nemških izdaj Luthrove Hišne perhajali.
postile, h katerim je napisal tudi spremno besedo.
De je pak moj dober priatel inu tovariš M. Vyd Djetrih5
6. Tisk. le-te moje hišne pridige zapissal inu ohranil, tu jest nejsim
veydil, veliku majne mislil, de bi imejle skuzi druck6 mej dru-
7. Luther nekoliko parafrazira pregovor, ki so ga ge inu neznane ludy inu dobre periatele rezglassene biti. Iest
protestantski pisci oziroma Luthrovi sledilci v sim risničnu mejnil, de so cilu pozablene. Ali komer kuli te
naslednjih stoletjih večkrat uporabljali. Ta se v iste dopadejo, tim jih jest iz serca rad vosčim, koker te kosse
inu drobtine, katere so prebyle inu čez ostale, potehmal (Bogu
nemščini glasi: »Die Kuh geht im Gras bis an den bodi hvala) je ta Biblia, tu ie vse Svejtu pismu, zastopnu na
Bauch, darum schmeckt ihr nicht mehr«, »Krava gre dan inu luč peršlu inu zraven ta iste mnogoterih zastopnih
inu vučenih možov veliku pridnih inu nucnih bukuv, v kate-
v travo do trebuha, zatorej ji več ne tekne«. Prim. rih se en kersčenik dobru more pasti inu pašo za svojo vejst
Christian Scriver, Seelen-Schatz [1675-1692], 1731, inu dušo te Božje besede najti. Zakaj (koker se v pripuvisti
454; Anton Westmeyer, Die Reformation überhaupt pravi: »Krava hode zdaj do trebuha v trave«7) taku smo my
und ihre Einführung in Regensburg inbesondere, 1843, tudi k sedainimu našimu čassu risničnu z dobro inu obilno
pašo Božje bessede oskerbleni. Bug daj svojo gnado, de bi jo
32. my s hvaležnostio užyvali, preden ta sšuša pride inu nas štra-
8. Jn 16,25–31. iffa za naše velike nehvaležnosti volo, de kej ne bodemo spet
mogli kamenje inu ternje gristi, koker se je nam uže poprej
zgodilu v tem papeštvi, temuč de sad pernessemo inu
Christusevi mlaiši do konca ostanemo. Ioan.,
16. cap.8 Timu istimu bodi čast
inu hvala dana,
amen.
Den
14
5. Veit (lat. Vitus) Dietrich (1506–1549), nemški
teolog in pridigar, Luthrov prijatelj in zaupnik; niga Messiassa, h katerimu branju inu pridigam tiga hišniga
slednjega je leta 1529 spremljal na pogovoru s očeta so tudi ty sossedje prišli, de je taku iz te hišne pridige ena
Zwinglijem v Marburgu. Dietrich je odločilno vplival cerkovna pridiga postala etc. Tu my tudi vidimo v Djanju teh
na sprejem novega nauka pri Primožu Trubarju, apostolov inu per s. Matthevžu na 10. cap.4 Christus sam poro-
med besedili našega reformatorja pa predvsem na čuje, da so ty apostoli pervič v tih hišah pridigovali, h katerim
katekizemske tekste in Cerkovno ordningo.; bil je pridigam so sossedje inu h puslednimu cejla mejsta inu dežele
tudi izdajatelj številnih nemških izdaj Luthrove Hišne perhajali.
postile, h katerim je napisal tudi spremno besedo.
De je pak moj dober priatel inu tovariš M. Vyd Djetrih5
6. Tisk. le-te moje hišne pridige zapissal inu ohranil, tu jest nejsim
veydil, veliku majne mislil, de bi imejle skuzi druck6 mej dru-
7. Luther nekoliko parafrazira pregovor, ki so ga ge inu neznane ludy inu dobre periatele rezglassene biti. Iest
protestantski pisci oziroma Luthrovi sledilci v sim risničnu mejnil, de so cilu pozablene. Ali komer kuli te
naslednjih stoletjih večkrat uporabljali. Ta se v iste dopadejo, tim jih jest iz serca rad vosčim, koker te kosse
inu drobtine, katere so prebyle inu čez ostale, potehmal (Bogu
nemščini glasi: »Die Kuh geht im Gras bis an den bodi hvala) je ta Biblia, tu ie vse Svejtu pismu, zastopnu na
Bauch, darum schmeckt ihr nicht mehr«, »Krava gre dan inu luč peršlu inu zraven ta iste mnogoterih zastopnih
inu vučenih možov veliku pridnih inu nucnih bukuv, v kate-
v travo do trebuha, zatorej ji več ne tekne«. Prim. rih se en kersčenik dobru more pasti inu pašo za svojo vejst
Christian Scriver, Seelen-Schatz [1675-1692], 1731, inu dušo te Božje besede najti. Zakaj (koker se v pripuvisti
454; Anton Westmeyer, Die Reformation überhaupt pravi: »Krava hode zdaj do trebuha v trave«7) taku smo my
und ihre Einführung in Regensburg inbesondere, 1843, tudi k sedainimu našimu čassu risničnu z dobro inu obilno
pašo Božje bessede oskerbleni. Bug daj svojo gnado, de bi jo
32. my s hvaležnostio užyvali, preden ta sšuša pride inu nas štra-
8. Jn 16,25–31. iffa za naše velike nehvaležnosti volo, de kej ne bodemo spet
mogli kamenje inu ternje gristi, koker se je nam uže poprej
zgodilu v tem papeštvi, temuč de sad pernessemo inu
Christusevi mlaiši do konca ostanemo. Ioan.,
16. cap.8 Timu istimu bodi čast
inu hvala dana,
amen.
Den
14
