Page 176 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 176
ov, ki se povezujejo s profesionalnim razvojem, so prav tako prikazane razlike med uči-
telji glede na izobrazbo, delovno dobo, področje dela, finančne in materialne pogoje šole,
možnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje ter vrsto programa, v katerem pouču-
jejo. Primerjalno pa so predstavljene tudi analize profesionalnega razvoja učiteljev nekate-
rih drugih segmentov vzgojno-izobraževalnega sistema.
V monografiji so kot pomembne značilnosti, ki se povezujejo s profesionalnim razvo-
jem, predstavljene različne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, potrebe uči-
teljev po specifičnih vsebinah nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, demografske
značilnosti učiteljev (npr. trajanje zaposlitve v vzgoji in izobraževanju ali vrsta in stopnja
izobrazbe) ter razlike, ki se pojavljajo med ocenami učiteljev in dijakov o načinih obrav-
nave učne snovi.
Avtorji povzemajo, da je za nadgradnjo koncepta profesionalnega razvoja smiselno
uvajati sistemske rešitve, ki pa morajo podpirati posameznikove individualne značilno-
sti in potrebe. Monografija izpostavlja štiri glavne zaključke: (1) pomembno je, da je uči-
telj sam usmerjevalec svojega lastnega razvoja in je kritični profesionalec, kar pomeni, da
se zaveda pomena kritičnega razmisleka o svojem delu in ga tudi udejanja, (2) ker učiteljev
profesionalni razvoj pomeni povezovanje pojmovanj in ravnanj je potrebno nadaljnje po-
globljeno raziskovanje pojmovanj učiteljev in procesov njihovega spreminjanja, (3) pomen
ustrezne profesionalne usposobljenosti se kaže tudi skozi skladnost razumevanja značil-
nosti poučevanja med učitelji ter učenci oz. dijaki ter (4) za povečanje učinkov sistemske-
ga pristopa k profesionalnemu razvoju učiteljev je potrebno spodbujanje vseživljenjskega
profesionalnega razvoja.
Avtorji so zaključili, da je potrebno v prihodnosti več sistematične skrbi nameniti kre-
pitvi profesionalnega razvoja učiteljev na področju poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja, tako na ravni nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kakor tudi na ravni do-
diplomskega izobraževanja ter to povezati s fleksibilnostjo možnosti za izobraževanje na
področjih, ki so učiteljem v pomoč.
176
telji glede na izobrazbo, delovno dobo, področje dela, finančne in materialne pogoje šole,
možnosti za dodatno izobraževanje in usposabljanje ter vrsto programa, v katerem pouču-
jejo. Primerjalno pa so predstavljene tudi analize profesionalnega razvoja učiteljev nekate-
rih drugih segmentov vzgojno-izobraževalnega sistema.
V monografiji so kot pomembne značilnosti, ki se povezujejo s profesionalnim razvo-
jem, predstavljene različne oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, potrebe uči-
teljev po specifičnih vsebinah nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, demografske
značilnosti učiteljev (npr. trajanje zaposlitve v vzgoji in izobraževanju ali vrsta in stopnja
izobrazbe) ter razlike, ki se pojavljajo med ocenami učiteljev in dijakov o načinih obrav-
nave učne snovi.
Avtorji povzemajo, da je za nadgradnjo koncepta profesionalnega razvoja smiselno
uvajati sistemske rešitve, ki pa morajo podpirati posameznikove individualne značilno-
sti in potrebe. Monografija izpostavlja štiri glavne zaključke: (1) pomembno je, da je uči-
telj sam usmerjevalec svojega lastnega razvoja in je kritični profesionalec, kar pomeni, da
se zaveda pomena kritičnega razmisleka o svojem delu in ga tudi udejanja, (2) ker učiteljev
profesionalni razvoj pomeni povezovanje pojmovanj in ravnanj je potrebno nadaljnje po-
globljeno raziskovanje pojmovanj učiteljev in procesov njihovega spreminjanja, (3) pomen
ustrezne profesionalne usposobljenosti se kaže tudi skozi skladnost razumevanja značil-
nosti poučevanja med učitelji ter učenci oz. dijaki ter (4) za povečanje učinkov sistemske-
ga pristopa k profesionalnemu razvoju učiteljev je potrebno spodbujanje vseživljenjskega
profesionalnega razvoja.
Avtorji so zaključili, da je potrebno v prihodnosti več sistematične skrbi nameniti kre-
pitvi profesionalnega razvoja učiteljev na področju poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja, tako na ravni nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja kakor tudi na ravni do-
diplomskega izobraževanja ter to povezati s fleksibilnostjo možnosti za izobraževanje na
področjih, ki so učiteljem v pomoč.
176
