Page 97 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 97
enca o lastni sposobnosti za opravljanje določenih nalog na področju državljanske parti-
cipacije. Državljanska samoučinkovitost učencev se je v raziskavi ICCS 2009 merila s sklo-
pom 7 izjav o tem, kako dobro bi jim po njihovem mnenju šlo pri različnih dejavnostih, ki
so povezane z aktivnim demokratičnim državljanstvom.
Da bi raziskali odnos med motivacijo učencev, njihovim zaupanjem v lastne sposobno-
sti ter znanju o državljanstvu, je vsak od treh raziskovanih indeksov (zanimanje za politič-
na in družbena vprašanja, zaznava lastne možnosti političnega vplivanja ter državljanska
samoučinkovitost) razdeljen na 3 enako velike skupine, za vsako od teh skupin pa je izra-
čunan povprečen dosežek v znanju.
Na ravni mednarodnega povprečja so med 3 skupinami največje razlike v znanju o dr-
žavljanstvu pri indeksu o zaznavi možnosti lastnega političnega vplivanja (29 točk razli-
ke), najmanjše razlike pa pri zanimanju za politična in družbena vprašanja (15 točk raz-
like). V Sloveniji so razlike med podskupinami izrazitejše: pri zanimanju za politična in
družbena vprašanja je razlika v znanju med skupino z nizkim in skupino z visokim zani-
manjem 23 točk (s tem da med srednjo skupino in skupino z visokim zanimanjem ni raz-
like v znanju). Razlika v znanju med skrajnima skupina je pri zaznavani lastni možnosti
političnega vplivanja 33 točk, pri zaznavani državljanski samoučinkovitosti pa 32 točk. Pri
slovenskih učencih je več znanja vselej pozitivno povezano z višjo mero interesa oziroma
zaznane učinkovitosti. To velja tudi za večino drugih držav.
Tabela 48: Odgovori slovenskih osmošolcev na vprašanje, kako dobro bi jim po njihovem mne-
nju šlo pri spodaj naštetih dejavnostih
Razpravljanje o časopisnem članku, ki poroča o Zelo dobro Precej dobro Ne preveč do- Sploh mi ne
sporu med državama % (SE) % (SE) bro bi šlo
Zagovarjanje svojega mnenja o spornem poli- % (SE) % (SE)
tičnem ali družbenem vprašanju 12 43
Kandidiranje na šolskih volitvah (0,9) (1,1) 37 8
20 41 (1,1) (0,6)
Organiziranje skupine učencev, da bi na šoli kaj (0,9) (0,9) 31
spremenili 17 39 (0,9) 8
(0,8) (0,9) 33 (0,6)
24 44 (1,0) 11
(0,9) (1,0) 25 (0,7)
(0,8)
7
(0,5)
97
cipacije. Državljanska samoučinkovitost učencev se je v raziskavi ICCS 2009 merila s sklo-
pom 7 izjav o tem, kako dobro bi jim po njihovem mnenju šlo pri različnih dejavnostih, ki
so povezane z aktivnim demokratičnim državljanstvom.
Da bi raziskali odnos med motivacijo učencev, njihovim zaupanjem v lastne sposobno-
sti ter znanju o državljanstvu, je vsak od treh raziskovanih indeksov (zanimanje za politič-
na in družbena vprašanja, zaznava lastne možnosti političnega vplivanja ter državljanska
samoučinkovitost) razdeljen na 3 enako velike skupine, za vsako od teh skupin pa je izra-
čunan povprečen dosežek v znanju.
Na ravni mednarodnega povprečja so med 3 skupinami največje razlike v znanju o dr-
žavljanstvu pri indeksu o zaznavi možnosti lastnega političnega vplivanja (29 točk razli-
ke), najmanjše razlike pa pri zanimanju za politična in družbena vprašanja (15 točk raz-
like). V Sloveniji so razlike med podskupinami izrazitejše: pri zanimanju za politična in
družbena vprašanja je razlika v znanju med skupino z nizkim in skupino z visokim zani-
manjem 23 točk (s tem da med srednjo skupino in skupino z visokim zanimanjem ni raz-
like v znanju). Razlika v znanju med skrajnima skupina je pri zaznavani lastni možnosti
političnega vplivanja 33 točk, pri zaznavani državljanski samoučinkovitosti pa 32 točk. Pri
slovenskih učencih je več znanja vselej pozitivno povezano z višjo mero interesa oziroma
zaznane učinkovitosti. To velja tudi za večino drugih držav.
Tabela 48: Odgovori slovenskih osmošolcev na vprašanje, kako dobro bi jim po njihovem mne-
nju šlo pri spodaj naštetih dejavnostih
Razpravljanje o časopisnem članku, ki poroča o Zelo dobro Precej dobro Ne preveč do- Sploh mi ne
sporu med državama % (SE) % (SE) bro bi šlo
Zagovarjanje svojega mnenja o spornem poli- % (SE) % (SE)
tičnem ali družbenem vprašanju 12 43
Kandidiranje na šolskih volitvah (0,9) (1,1) 37 8
20 41 (1,1) (0,6)
Organiziranje skupine učencev, da bi na šoli kaj (0,9) (0,9) 31
spremenili 17 39 (0,9) 8
(0,8) (0,9) 33 (0,6)
24 44 (1,0) 11
(0,9) (1,0) 25 (0,7)
(0,8)
7
(0,5)
97
