Page 92 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 92
o v slovenskem kot tudi v mednarodnem vzorcu raziskave ICCS 2009 so učenci v pov-
prečju kazali nizko stopnjo zanimanja za politična in družbena vprašanja. Vendar je bilo
med izraženimi zanimanji za posamezne teme precej razlik. Največ zanimanja so učenci v
Sloveniji izrazili za družbena vprašanja: zelo oz. precej se je zanje zanimalo manj kot polo-
vica učencev (43 %), medtem ko se je v mednarodnem vzorcu zanje zanimalo 59 % učen-
cev. Za politična vprašanja se je v Sloveniji zanimalo 33 % učencev, na mednarodni ravni
pa 53 %. Zanimanje za politična vprašanja v drugih državah je izrazilo 19 % slovenskih
učencev in 28 % učencev mednarodnega vzorca. Nekoliko večje zanimanje je bilo med slo-
venskimi učenci za evropsko politiko (31 %) ter v manjši meri tudi za mednarodno politi-
ko – zanjo je zanimanje izrazilo 22 % slovenskih učencev in 36 % učencev mednarodnega
vzorca. Med področji, za katera so slovenski učenci izrazili najvišjo stopnjo zanimanja, so
najbolj izrazita okoljska vprašanja (54 %).
Iz te primerjave je razvidno, da je zanimanje za vse teme v primerjavi z mednarodnim
vzorcem v Sloveniji izrazito podpovprečno, v primerjavi s posameznimi državami pa je iz
spodnje slike razvidno, da je med sodelujočimi državami stopnja zanimanja za politična
in družbena vprašanja v Sloveniji najnižja. Ta nizka stopnja zanimanja ponuja delni odgo-
vor na vprašanje, zakaj je tako malo učencev poznalo strukturo slovenskega parlamenta in
predsednika državnega zbora.
Kot prikazuje spodnja slika, so bile razlike med spoloma na lestvici zanimanja za poli-
tične in družbene teme v splošnem majhne. V 6 državah, ki so sodelovale v raziskavi ICCS
2009, so deklice izkazovale statistično pomembno večje zanimanje za politična in družbe-
na vprašanja kot dečki, v Sloveniji in še 5 drugih sodelujočih državah pa so večje zanima-
nje izkazovali dečki.
Notranja politična učinkovitost
V namen ugotavljanja zaznave učencev o notranji politični učinkovitosti oziroma možno-
sti lastnega političnega vplivanja je bilo v raziskavi ICCS 2009 postavljeno vprašanje o sto-
pnji soglasja s posameznimi trditvami.
Učenci so bili na skupno lestvico uvrščeni tako, da je za učence, ki dosegajo vrednost
50 (so uvrščeni v povprečje), najbolj verjetno, da se ne bodo strinjali s 4 izmed 6 trditev.
Povprečen odstotek strinjanja v mednarodnem vzorcu sega od 28 % za trditev »O politiki
vem več kot večina mojih vrstnikov« do 54 % za trditev »Dobro razumem politična vpra-
šanja, s katerimi se sooča država«. V večini držav so dečki na lestvici zaznave učencev o
možnosti lastnega političnega vplivanja dosegali v povprečju za 2 točki višje rezultate kot
dekleta, v Sloveniji je razlika 3 točke, v Švici, Luksemburgu in Avstriji pa 4.
92
prečju kazali nizko stopnjo zanimanja za politična in družbena vprašanja. Vendar je bilo
med izraženimi zanimanji za posamezne teme precej razlik. Največ zanimanja so učenci v
Sloveniji izrazili za družbena vprašanja: zelo oz. precej se je zanje zanimalo manj kot polo-
vica učencev (43 %), medtem ko se je v mednarodnem vzorcu zanje zanimalo 59 % učen-
cev. Za politična vprašanja se je v Sloveniji zanimalo 33 % učencev, na mednarodni ravni
pa 53 %. Zanimanje za politična vprašanja v drugih državah je izrazilo 19 % slovenskih
učencev in 28 % učencev mednarodnega vzorca. Nekoliko večje zanimanje je bilo med slo-
venskimi učenci za evropsko politiko (31 %) ter v manjši meri tudi za mednarodno politi-
ko – zanjo je zanimanje izrazilo 22 % slovenskih učencev in 36 % učencev mednarodnega
vzorca. Med področji, za katera so slovenski učenci izrazili najvišjo stopnjo zanimanja, so
najbolj izrazita okoljska vprašanja (54 %).
Iz te primerjave je razvidno, da je zanimanje za vse teme v primerjavi z mednarodnim
vzorcem v Sloveniji izrazito podpovprečno, v primerjavi s posameznimi državami pa je iz
spodnje slike razvidno, da je med sodelujočimi državami stopnja zanimanja za politična
in družbena vprašanja v Sloveniji najnižja. Ta nizka stopnja zanimanja ponuja delni odgo-
vor na vprašanje, zakaj je tako malo učencev poznalo strukturo slovenskega parlamenta in
predsednika državnega zbora.
Kot prikazuje spodnja slika, so bile razlike med spoloma na lestvici zanimanja za poli-
tične in družbene teme v splošnem majhne. V 6 državah, ki so sodelovale v raziskavi ICCS
2009, so deklice izkazovale statistično pomembno večje zanimanje za politična in družbe-
na vprašanja kot dečki, v Sloveniji in še 5 drugih sodelujočih državah pa so večje zanima-
nje izkazovali dečki.
Notranja politična učinkovitost
V namen ugotavljanja zaznave učencev o notranji politični učinkovitosti oziroma možno-
sti lastnega političnega vplivanja je bilo v raziskavi ICCS 2009 postavljeno vprašanje o sto-
pnji soglasja s posameznimi trditvami.
Učenci so bili na skupno lestvico uvrščeni tako, da je za učence, ki dosegajo vrednost
50 (so uvrščeni v povprečje), najbolj verjetno, da se ne bodo strinjali s 4 izmed 6 trditev.
Povprečen odstotek strinjanja v mednarodnem vzorcu sega od 28 % za trditev »O politiki
vem več kot večina mojih vrstnikov« do 54 % za trditev »Dobro razumem politična vpra-
šanja, s katerimi se sooča država«. V večini držav so dečki na lestvici zaznave učencev o
možnosti lastnega političnega vplivanja dosegali v povprečju za 2 točki višje rezultate kot
dekleta, v Sloveniji je razlika 3 točke, v Švici, Luksemburgu in Avstriji pa 4.
92
