Page 78 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 78
Popolnoma Srednje Malo Sploh ne
% (SE) % (SE) % (SE) % (SE)
Evropski komisiji 13 46 27 14
(0,7) (1,3) (1,0) (0,8)
Evropskemu parlamentu 15 43 26 16
(0,7) (1,2) (1,1) (0,9)
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kakor kažejo rezultati v zgornji tabeli, so v pričujoči raziskavi stališča slovenskih učen-
cev v primerjavi z rezultati raziskave CIVED 1999, ki je vključevala tudi vprašanje o za-
upanju v inštitucije, kar je prikazano v spodnji tabeli, precej spremenjena: 56 % učencev
je odgovorilo, da vladi zaupa popolnoma ali srednje. Nekoliko manj zaupanja so pokaza-
li učenci v 9. razredu – tudi 53 % devetošolcev je odgovorilo, da popolnoma ali srednje za-
upa vladi. Mednarodno povprečje je bilo 62 %, s tem da v Latviji tako vladi zaupa le 32 %,
na Poljskem 36 %, v Grčiji 41 %, v Koreji pa le 20 %. Mednarodno povprečje je 62 %, kar
pomeni, da so slovenski učenci med manj zaupljivimi, a niso zelo nezaupljivi. Visoka sto-
pnja zaupanja je značilna za skandinavske države (Finska 82 %, Danska 72 %, Norveška
68 %, Švedska 62 %). Vladi najbolj zaupajo indonezijski (96 %) in ruski učenci – kar 88
% jih vladi zaupa popolnoma ali srednje. Razlika med skandinavskimi državami in Rusi-
jo pa je v tem, da učenci prvih držav bolj zaupajo tudi političnim strankam. V vseh štirih
državah je zaupanje političnim strankam več kot 10 % nad mednarodnim povprečjem, ki
je 41 %. V Rusiji političnim strankam tako zaupa ravno 51 % učencev. V Sloveniji politič-
nim strankam popolnoma ali srednje zaupa 45 %, kar je nad mednarodnim povprečjem. V
vseh državah pa učenci manj zaupajo političnim strankam kot vladi. Razlika med zaupa-
njem v vlado in zaupanjem v politične stranke je v Rusiji 37 %, v Sloveniji 11 %, na Norve-
škem 12 %, na Švedskem 13 %, na Danskem 16 % in na Finskem 21 %. Večja kot je stopnja
zaupanja v vlado, večja je razlika med zaupanjem v vlado in zaupanjem v politične stranke.
Največjo stopnjo zaupanja slovenski učenci izkazujejo ljudem nasploh. Kar 71 % slo-
venskih osmošolcev ljudem zaupa popolnoma ali srednje. S tem se uvršča med 4 države,
kjer je zaupanje v ljudi pomembno nad mednarodnim povprečjem, ki je 58 %. Ostale drža-
ve z veliko stopnjo zaupanja so Indonezija (77 %), Finska (76 %) in Lihtenštajn (70 %). Slo-
venija je edina država med njimi, kjer učenci bolj zaupajo ljudem nasploh kot šoli, v vseh
ostalih je zaupanje šoli bodisi enako kot zaupanje ljudem bodisi višje. Zaupanje slovenskih
učencev v šolo je nižje od mednarodnega povprečja, ki je 75 %, kar pa ne pomeni, da se je
zaupanje šoli zmanjšalo. Leta 1999 je šoli velikokrat ali vedno zaupalo 62 % učencev, leta
78
% (SE) % (SE) % (SE) % (SE)
Evropski komisiji 13 46 27 14
(0,7) (1,3) (1,0) (0,8)
Evropskemu parlamentu 15 43 26 16
(0,7) (1,2) (1,1) (0,9)
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kakor kažejo rezultati v zgornji tabeli, so v pričujoči raziskavi stališča slovenskih učen-
cev v primerjavi z rezultati raziskave CIVED 1999, ki je vključevala tudi vprašanje o za-
upanju v inštitucije, kar je prikazano v spodnji tabeli, precej spremenjena: 56 % učencev
je odgovorilo, da vladi zaupa popolnoma ali srednje. Nekoliko manj zaupanja so pokaza-
li učenci v 9. razredu – tudi 53 % devetošolcev je odgovorilo, da popolnoma ali srednje za-
upa vladi. Mednarodno povprečje je bilo 62 %, s tem da v Latviji tako vladi zaupa le 32 %,
na Poljskem 36 %, v Grčiji 41 %, v Koreji pa le 20 %. Mednarodno povprečje je 62 %, kar
pomeni, da so slovenski učenci med manj zaupljivimi, a niso zelo nezaupljivi. Visoka sto-
pnja zaupanja je značilna za skandinavske države (Finska 82 %, Danska 72 %, Norveška
68 %, Švedska 62 %). Vladi najbolj zaupajo indonezijski (96 %) in ruski učenci – kar 88
% jih vladi zaupa popolnoma ali srednje. Razlika med skandinavskimi državami in Rusi-
jo pa je v tem, da učenci prvih držav bolj zaupajo tudi političnim strankam. V vseh štirih
državah je zaupanje političnim strankam več kot 10 % nad mednarodnim povprečjem, ki
je 41 %. V Rusiji političnim strankam tako zaupa ravno 51 % učencev. V Sloveniji politič-
nim strankam popolnoma ali srednje zaupa 45 %, kar je nad mednarodnim povprečjem. V
vseh državah pa učenci manj zaupajo političnim strankam kot vladi. Razlika med zaupa-
njem v vlado in zaupanjem v politične stranke je v Rusiji 37 %, v Sloveniji 11 %, na Norve-
škem 12 %, na Švedskem 13 %, na Danskem 16 % in na Finskem 21 %. Večja kot je stopnja
zaupanja v vlado, večja je razlika med zaupanjem v vlado in zaupanjem v politične stranke.
Največjo stopnjo zaupanja slovenski učenci izkazujejo ljudem nasploh. Kar 71 % slo-
venskih osmošolcev ljudem zaupa popolnoma ali srednje. S tem se uvršča med 4 države,
kjer je zaupanje v ljudi pomembno nad mednarodnim povprečjem, ki je 58 %. Ostale drža-
ve z veliko stopnjo zaupanja so Indonezija (77 %), Finska (76 %) in Lihtenštajn (70 %). Slo-
venija je edina država med njimi, kjer učenci bolj zaupajo ljudem nasploh kot šoli, v vseh
ostalih je zaupanje šoli bodisi enako kot zaupanje ljudem bodisi višje. Zaupanje slovenskih
učencev v šolo je nižje od mednarodnega povprečja, ki je 75 %, kar pa ne pomeni, da se je
zaupanje šoli zmanjšalo. Leta 1999 je šoli velikokrat ali vedno zaupalo 62 % učencev, leta
78
