Page 57 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 57
Šesti primer vprašanja
V veliko državah so mediji, kot so časopisi ter radijske in televizijske postaje, last zasebnih medijskih družb. V nekate-
rih državah je z zakoni omejeno, koliko medijskih družb ima lahko ena oseba ali poslovna skupina.
SLO MED Zakaj imajo države te zakone?
7 Da bi povečale dobiček medijskih družb.
4 5 Da bi vlada lahko nadzorovala informacije, ki jih posredujejo mediji.
7 Da bi zagotovile dovolj novinarjev, ki poročajo o vladi.
41 41 Da bi omogočile, da mediji predstavljajo različna mnenja.
Opomba: V levem stolpcu so prikazani % pravilnih in nepravilnih odgovorov v Sloveniji ter %
pravilnih odgovorov na mednarodni ravni.
Vprašanje preverja spodnji del tretje ravni lestvice vednosti (več kot 563 doseženih
točk), kar pomeni, da ima učenec, ki je dosegel 589 točk, 62 % možnosti, da je na vprašanje
odgovoril pravilno. V Sloveniji in Italiji je 41 % učencev izbralo pravilni odgovor. Najbolje
so odgovarjali finski učenci s 70 % pravilnih odgovorov, v veliki večini držav pa je večina
učencev izbrala napačni odgovor. Vsebinsko vprašanje spada na področje družbe in siste-
mov, kognitivno na področje sklepanja in analiziranja. V Sloveniji je največ učencev izbra-
lo odgovor, ki priča o veliki vlogi vlade pri nadzoru medijev v nekaterih državah. Pri tem
ni popolnoma jasno, kakšen naj bi bil cilj »nadzorovanja«, o katerem govori v Sloveniji
največkrat izbrani odgovor: omejevanje informacij ali morda skrb za korektno informira-
nje državljanov. Vsekakor pa drži, da omejevanje lastništva ni najboljša pot za dosego no-
benega od teh dveh ciljev. To priča, kako težko je pri opredeljevanju kognitivnega podro-
čja ločevati poznavanje in sklepanje.
Sedmi primer vprašanja
Javna razprava poteka, ko ljudje odprto izmenjujejo svoja mnenja. Dogaja se v pismih časo-pisom, televizijskih oddajah,
radijskih pogovornih oddajah, na internetnih forumih in javnih shodih. Javna razprava je lahko o lokalnih, državnih ali
mednarodnih odprtih vprašanjih.
SLO MED Kako lahko javna razprava koristi družbi?
Navedita dva različna odgovora.
57
V veliko državah so mediji, kot so časopisi ter radijske in televizijske postaje, last zasebnih medijskih družb. V nekate-
rih državah je z zakoni omejeno, koliko medijskih družb ima lahko ena oseba ali poslovna skupina.
SLO MED Zakaj imajo države te zakone?
7 Da bi povečale dobiček medijskih družb.
4 5 Da bi vlada lahko nadzorovala informacije, ki jih posredujejo mediji.
7 Da bi zagotovile dovolj novinarjev, ki poročajo o vladi.
41 41 Da bi omogočile, da mediji predstavljajo različna mnenja.
Opomba: V levem stolpcu so prikazani % pravilnih in nepravilnih odgovorov v Sloveniji ter %
pravilnih odgovorov na mednarodni ravni.
Vprašanje preverja spodnji del tretje ravni lestvice vednosti (več kot 563 doseženih
točk), kar pomeni, da ima učenec, ki je dosegel 589 točk, 62 % možnosti, da je na vprašanje
odgovoril pravilno. V Sloveniji in Italiji je 41 % učencev izbralo pravilni odgovor. Najbolje
so odgovarjali finski učenci s 70 % pravilnih odgovorov, v veliki večini držav pa je večina
učencev izbrala napačni odgovor. Vsebinsko vprašanje spada na področje družbe in siste-
mov, kognitivno na področje sklepanja in analiziranja. V Sloveniji je največ učencev izbra-
lo odgovor, ki priča o veliki vlogi vlade pri nadzoru medijev v nekaterih državah. Pri tem
ni popolnoma jasno, kakšen naj bi bil cilj »nadzorovanja«, o katerem govori v Sloveniji
največkrat izbrani odgovor: omejevanje informacij ali morda skrb za korektno informira-
nje državljanov. Vsekakor pa drži, da omejevanje lastništva ni najboljša pot za dosego no-
benega od teh dveh ciljev. To priča, kako težko je pri opredeljevanju kognitivnega podro-
čja ločevati poznavanje in sklepanje.
Sedmi primer vprašanja
Javna razprava poteka, ko ljudje odprto izmenjujejo svoja mnenja. Dogaja se v pismih časo-pisom, televizijskih oddajah,
radijskih pogovornih oddajah, na internetnih forumih in javnih shodih. Javna razprava je lahko o lokalnih, državnih ali
mednarodnih odprtih vprašanjih.
SLO MED Kako lahko javna razprava koristi družbi?
Navedita dva različna odgovora.
57
