Page 120 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 120
lice statistično značilno bolj pripravljene prostovoljno pomagati ljudem v lokalni sku-
pnosti kot dečki, poleg tega v nobeni od držav niso bili dečki bolj pripravljeni prostovolj-
no pomagati kot deklice.
Vpliv lokalne skupnosti ter znanje učencev o državljanstvu
Skupnosti, v katerih delujejo šole in v katerih prebivajo učenci, se razlikujejo glede na eko-
nomske, kulturne in družbene dejavnike, poleg tega pa ima vsaka skupnost tudi svojo la-
stno organizacijsko strukturo. Da bi zajeli te vidike, je vprašalnik za šole vključeval tudi
vprašanja o kulturnih in družbenih inštitucijah, ki so dostopne v skupnosti, v kateri de-
luje šola.
Tabela 60: Odgovor slovenskih ravnateljev na vprašanje, ali so našteti viri na voljo na območju
njihove šole
Knjižnica Da Ne
Kino 93 7
Gledališče ali koncertna dvorana 53 47
57 43
Jezikovna šola 61 39
Muzej ali galerija 59 41
Igrišča 98 2
Javni vrt oziroma park 71 29
Versko središče (na primer cerkev, mošeja, sinagoga) 98 2
Športni objekti (na primer bazen, teniško, košarkaško, nogometno igrišče) 92 8
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Ravnatelji slovenskih osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi ICCS 2009, so kot naj-
bolj dostopne vire izpostavili igrišča (98 %), knjižnice (93 %) in športne objekte (92 %), v
manjši meri pa javne vrtove oz. parke (71 %).
Kakor je razvidno iz podatkov mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009 (tabe-
la 6.4 (str. 158–159)), so pri distribuciji dostopnosti virov med sodelujočimi državami ob-
stajale precejšnje razlike. Najpogostejši odgovori o dostopnosti posameznih virov so bili
knjižnica, igrišča, javni vrt oziroma park, versko središče in športni objekti, kot najmanj
dostopne pa so ravnatelji šol navedli kino, gledališče ali koncertno dvorano in muzej ali
galerijo. V namen raziskovanja odnosa med dostopnostjo družbeno-kulturnih in športnih
120
pnosti kot dečki, poleg tega v nobeni od držav niso bili dečki bolj pripravljeni prostovolj-
no pomagati kot deklice.
Vpliv lokalne skupnosti ter znanje učencev o državljanstvu
Skupnosti, v katerih delujejo šole in v katerih prebivajo učenci, se razlikujejo glede na eko-
nomske, kulturne in družbene dejavnike, poleg tega pa ima vsaka skupnost tudi svojo la-
stno organizacijsko strukturo. Da bi zajeli te vidike, je vprašalnik za šole vključeval tudi
vprašanja o kulturnih in družbenih inštitucijah, ki so dostopne v skupnosti, v kateri de-
luje šola.
Tabela 60: Odgovor slovenskih ravnateljev na vprašanje, ali so našteti viri na voljo na območju
njihove šole
Knjižnica Da Ne
Kino 93 7
Gledališče ali koncertna dvorana 53 47
57 43
Jezikovna šola 61 39
Muzej ali galerija 59 41
Igrišča 98 2
Javni vrt oziroma park 71 29
Versko središče (na primer cerkev, mošeja, sinagoga) 98 2
Športni objekti (na primer bazen, teniško, košarkaško, nogometno igrišče) 92 8
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Ravnatelji slovenskih osnovnih šol, ki so sodelovale v raziskavi ICCS 2009, so kot naj-
bolj dostopne vire izpostavili igrišča (98 %), knjižnice (93 %) in športne objekte (92 %), v
manjši meri pa javne vrtove oz. parke (71 %).
Kakor je razvidno iz podatkov mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009 (tabe-
la 6.4 (str. 158–159)), so pri distribuciji dostopnosti virov med sodelujočimi državami ob-
stajale precejšnje razlike. Najpogostejši odgovori o dostopnosti posameznih virov so bili
knjižnica, igrišča, javni vrt oziroma park, versko središče in športni objekti, kot najmanj
dostopne pa so ravnatelji šol navedli kino, gledališče ali koncertno dvorano in muzej ali
galerijo. V namen raziskovanja odnosa med dostopnostjo družbeno-kulturnih in športnih
120
