Page 115 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 115
ga šole in skupnosti
Tako v teoriji kakor tudi v praksi vsebinskega področja državljanske vzgoje so v za-
dnjih nekaj desetletjih potekale pomembne spremembe, ki so pomembno vlogo dodelile
tudi analizi konteksta poučevanja državljanske vzgoje. Poleg tradicionalnih analiz social-
no-ekonomskega statusa učencev in njihovega družinskega okolja so v ospredje prišle tudi
analize razmerja med šolanjem in širšo skupnostjo oz. povezanosti šol z lokalnim okoljem
(npr. prostovoljstvo) ter dostopnost do posameznih virov (npr. knjižnice, muzeji in galeri-
je, gledališče), vpliv različnih družbenih problemov (npr. brezposelnost, kriminal itn.) kot
tudi »lastnosti« šol oz. karakteristike razredov (raznolikost v razredu).
Hkrati so poleg sprememb na področju ciljev državljanske vzgoje ter ostalih oz. soro-
dnih vsebinskih področij, npr. učenja človekovih pravic, vzgoje za strpnost, interkultur-
ne vzgoje itn., pomembno vlogo imele tudi spremembe v načinu poučevanja vsebin, ki jih
tradicionalno povezujemo z državljansko vzgojo, kar potrjuje tudi sama zasnova raziskave.
Ena od izhodiščnih predpostavk Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobra-
ževanja ICCS 2009 je bila, da so na širšem vsebinskem področju državljanske vzgoje po-
membni tudi vplivi družbenih dejavnikov, predvsem družine učenca, odnosov v razredu,
šoli ter v širši skupnosti nasploh. S tem je bilo povezano tudi 5. raziskovalno vprašanje raz-
iskave, in sicer: Kateri od vidikov šol in izobraževalnih sistemov so povezani z državljan-
skim vedenjem in odnosom do državljanstva?.1
Kakor izpostavljajo avtorji mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009, je potreb-
no v okviru tega raziskovalnega vprašanja upoštevati tri ločene razsežnosti oz. področja,
in sicer
1 Za podrobnejšo predstavitev tega dela Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009 glej
6. poglavje mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009 (Schulz idr., 2010).
115
Tako v teoriji kakor tudi v praksi vsebinskega področja državljanske vzgoje so v za-
dnjih nekaj desetletjih potekale pomembne spremembe, ki so pomembno vlogo dodelile
tudi analizi konteksta poučevanja državljanske vzgoje. Poleg tradicionalnih analiz social-
no-ekonomskega statusa učencev in njihovega družinskega okolja so v ospredje prišle tudi
analize razmerja med šolanjem in širšo skupnostjo oz. povezanosti šol z lokalnim okoljem
(npr. prostovoljstvo) ter dostopnost do posameznih virov (npr. knjižnice, muzeji in galeri-
je, gledališče), vpliv različnih družbenih problemov (npr. brezposelnost, kriminal itn.) kot
tudi »lastnosti« šol oz. karakteristike razredov (raznolikost v razredu).
Hkrati so poleg sprememb na področju ciljev državljanske vzgoje ter ostalih oz. soro-
dnih vsebinskih področij, npr. učenja človekovih pravic, vzgoje za strpnost, interkultur-
ne vzgoje itn., pomembno vlogo imele tudi spremembe v načinu poučevanja vsebin, ki jih
tradicionalno povezujemo z državljansko vzgojo, kar potrjuje tudi sama zasnova raziskave.
Ena od izhodiščnih predpostavk Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobra-
ževanja ICCS 2009 je bila, da so na širšem vsebinskem področju državljanske vzgoje po-
membni tudi vplivi družbenih dejavnikov, predvsem družine učenca, odnosov v razredu,
šoli ter v širši skupnosti nasploh. S tem je bilo povezano tudi 5. raziskovalno vprašanje raz-
iskave, in sicer: Kateri od vidikov šol in izobraževalnih sistemov so povezani z državljan-
skim vedenjem in odnosom do državljanstva?.1
Kakor izpostavljajo avtorji mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009, je potreb-
no v okviru tega raziskovalnega vprašanja upoštevati tri ločene razsežnosti oz. področja,
in sicer
1 Za podrobnejšo predstavitev tega dela Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009 glej
6. poglavje mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009 (Schulz idr., 2010).
115
