Page 122 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 122
nštitucij v lokalni skupnosti ter znanjem učencev o državljanstvu so učenci razdeljeni na
3 enake skupine glede na dostopnost inštitucij (večja dostopnost, povprečna dostopnost
ter manjša dostopnost). V splošnem je med dostopnostjo inštitucij ter znanjem učencev
pozitivna povezava, vendar pa je ta povezava statistično značilna med vsemi tremi skupi-
nami le za 3 države: Mehiko, Paragvaj in Slovaško.
Na šolo vplivajo tudi različni družbeni problemi, ki so prisotni v lokalni skupnosti,
kjer se šola nahaja, in so lahko vir družbenih napetostih na širšem območju šole oz. lokal-
ne skupnosti.
Tabela 61: Odgovori slovenskih ravnateljev na vprašanje, kateri izmed naštetih nerešenih druž-
benih vprašanj so vir družbenih napetosti v lokalni skupnosti šole
Zelo Srednje Malo Sploh ne
Priseljenci 2 12 51 35
Slaba kvaliteta stanovanj 0 7 52 41
Brezposelnost 10 34 67 9
Verska nestrpnost 1 3 35 61
Etnični konflikti 1 4 36 59
Veliko revščine 3 17 53 27
Organizirani kriminal 0 7 46 47
Mladostniške tolpe 1 10 42 47
Manjši prestopki 2 23 65 10
Spolno nadlegovanje 0 0 41 59
Zloraba drog 3 18 55 24
Čezmerno uživanje alkohola 6 29 51 14
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kakor je izpostavljeno v mednarodnem poročilu raziskave ICCS 2009, so med sode-
lujočimi državami po mnenju ravnateljev vir družbenih napetosti v lokalnih skupnostih
največkrat brezposelnost, čezmerno uživanje alkohola ter slaba kvaliteta stanovanj, naj-
manjkrat pa se kot odgovori pojavljajo verska nestrpnost, etnični konflikti ter spolno nad
legovanje.
Podobno so tudi slovenski ravnatelji kot zelo oz. srednje zaskrbljujoče družbene prob
leme izpostavili brezposelnost (44 %) ter čezmerno uživanje alkohola (35 %), kot malo oz.
122
3 enake skupine glede na dostopnost inštitucij (večja dostopnost, povprečna dostopnost
ter manjša dostopnost). V splošnem je med dostopnostjo inštitucij ter znanjem učencev
pozitivna povezava, vendar pa je ta povezava statistično značilna med vsemi tremi skupi-
nami le za 3 države: Mehiko, Paragvaj in Slovaško.
Na šolo vplivajo tudi različni družbeni problemi, ki so prisotni v lokalni skupnosti,
kjer se šola nahaja, in so lahko vir družbenih napetostih na širšem območju šole oz. lokal-
ne skupnosti.
Tabela 61: Odgovori slovenskih ravnateljev na vprašanje, kateri izmed naštetih nerešenih druž-
benih vprašanj so vir družbenih napetosti v lokalni skupnosti šole
Zelo Srednje Malo Sploh ne
Priseljenci 2 12 51 35
Slaba kvaliteta stanovanj 0 7 52 41
Brezposelnost 10 34 67 9
Verska nestrpnost 1 3 35 61
Etnični konflikti 1 4 36 59
Veliko revščine 3 17 53 27
Organizirani kriminal 0 7 46 47
Mladostniške tolpe 1 10 42 47
Manjši prestopki 2 23 65 10
Spolno nadlegovanje 0 0 41 59
Zloraba drog 3 18 55 24
Čezmerno uživanje alkohola 6 29 51 14
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kakor je izpostavljeno v mednarodnem poročilu raziskave ICCS 2009, so med sode-
lujočimi državami po mnenju ravnateljev vir družbenih napetosti v lokalnih skupnostih
največkrat brezposelnost, čezmerno uživanje alkohola ter slaba kvaliteta stanovanj, naj-
manjkrat pa se kot odgovori pojavljajo verska nestrpnost, etnični konflikti ter spolno nad
legovanje.
Podobno so tudi slovenski ravnatelji kot zelo oz. srednje zaskrbljujoče družbene prob
leme izpostavili brezposelnost (44 %) ter čezmerno uživanje alkohola (35 %), kot malo oz.
122
