Page 118 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 118
ela 59: Odgovori slovenskih ravnateljev na vprašanje, ali so s svojimi učenci sodelovali v ka-
teri izmed spodaj naštetih aktivnosti
Vsi ali sko- Večina Nekateri Nihče ali Šola tega ne
raj vsi skoraj nih- ponuja
če
Dejavnosti, povezane z okoljem, usmerjene 33 35 30 2 0
na lokalno območje
Projekti, povezani s človekovimi pravicami 22 29 38 10 1
Dejavnosti, povezane z revnimi ljudmi ali 17 23 52 7 1
skupinami
Kulturne dejavnosti (na primer gledališče, 63 29 8 0 0
glasba, kino)
Večkulturne in medkulturne dejavnosti v lo- 17 28 47 4 4
kalni skupnosti
Kampanje za dvig ozaveščenosti, kot sta dan 54 32 13 1 0
boja proti aidsu in dan boja proti kajenju
Dejavnosti, povezane z izboljšanjem ustanov
lokalne skupnosti (na primer javnih vrtov,
knjižnic, zdravstvenih domov, rekreacijskih 12 20 40 19 9
središč, kulturnih dvoran)
Sodelovanje pri športnih dogodkih 50 40 9 1 0
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
V raziskavi ICCS 2009 so učence vprašali tudi, ali so v prihodnosti pripravljeni sode-
lovati pri neformalnih političnih aktivnostih. Ena od teh aktivnosti, ki se veže na lokalno
skupnost, je bila prostovoljna pomoč ljudem v lokalni skupnosti. V večini držav so učen-
ci pripravljeni prostovoljno pomagati ljudem. Razlike med nekaterimi sodelujočimi drža-
vami, kjer so bili učenci bolj pripravljeni sodelovati pri teh aktivnostih, ter med državami,
kjer so bili učenci manj pripravljeni sodelovati, so velike (tudi do 20 točk razlike). Vzroke
za te razlike lahko iščemo v družbeno-kulturnem kontekstu, razlikah v razpršenosti de-
javnosti za pomoč ljudem v stiski ter razlikah v prisotnosti infrastrukture in dostopnih
javnih aktivnostih za pomoč ljudem v stiski. Najnižje odstotke učencev, ki so pripravlje-
ni sodelovati pri tovrstnih aktivnostih, je mogoče opaziti med evropskimi državami, kar
bi lahko bila posledica visokega socio-ekonomskega statusa ter v nekaterih primerih do-
bro zasnovanega javnega socialnega sistema. Kakor je razvidno iz spodnje tabele, so bile
118
teri izmed spodaj naštetih aktivnosti
Vsi ali sko- Večina Nekateri Nihče ali Šola tega ne
raj vsi skoraj nih- ponuja
če
Dejavnosti, povezane z okoljem, usmerjene 33 35 30 2 0
na lokalno območje
Projekti, povezani s človekovimi pravicami 22 29 38 10 1
Dejavnosti, povezane z revnimi ljudmi ali 17 23 52 7 1
skupinami
Kulturne dejavnosti (na primer gledališče, 63 29 8 0 0
glasba, kino)
Večkulturne in medkulturne dejavnosti v lo- 17 28 47 4 4
kalni skupnosti
Kampanje za dvig ozaveščenosti, kot sta dan 54 32 13 1 0
boja proti aidsu in dan boja proti kajenju
Dejavnosti, povezane z izboljšanjem ustanov
lokalne skupnosti (na primer javnih vrtov,
knjižnic, zdravstvenih domov, rekreacijskih 12 20 40 19 9
središč, kulturnih dvoran)
Sodelovanje pri športnih dogodkih 50 40 9 1 0
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
V raziskavi ICCS 2009 so učence vprašali tudi, ali so v prihodnosti pripravljeni sode-
lovati pri neformalnih političnih aktivnostih. Ena od teh aktivnosti, ki se veže na lokalno
skupnost, je bila prostovoljna pomoč ljudem v lokalni skupnosti. V večini držav so učen-
ci pripravljeni prostovoljno pomagati ljudem. Razlike med nekaterimi sodelujočimi drža-
vami, kjer so bili učenci bolj pripravljeni sodelovati pri teh aktivnostih, ter med državami,
kjer so bili učenci manj pripravljeni sodelovati, so velike (tudi do 20 točk razlike). Vzroke
za te razlike lahko iščemo v družbeno-kulturnem kontekstu, razlikah v razpršenosti de-
javnosti za pomoč ljudem v stiski ter razlikah v prisotnosti infrastrukture in dostopnih
javnih aktivnostih za pomoč ljudem v stiski. Najnižje odstotke učencev, ki so pripravlje-
ni sodelovati pri tovrstnih aktivnostih, je mogoče opaziti med evropskimi državami, kar
bi lahko bila posledica visokega socio-ekonomskega statusa ter v nekaterih primerih do-
bro zasnovanega javnega socialnega sistema. Kakor je razvidno iz spodnje tabele, so bile
118
