Page 116 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 116
− razmerje med šolo in širšo skupnostjo;
− vpliv lastnosti lokalne skupnosti na dosežke učencev ter
− lastnosti šol in karakteristike razredov. (Schulz idr. 2010: 149)
Poleg podatkov iz vprašalnika za učence so v tem poglavju nacionalnega poročila raz-
iskave ICCS 2009 predstavljeni tudi rezultati odgovorov učiteljev ter ravnateljev šol, ki so
sodelovali v raziskavi. To dodatno osvetljuje nekatere vidike poučevanja in učenja drža-
vljanske vzgoje kot tudi konteksta šolanja nasploh ter implementacije ciljev državljanske
vzgoje in izobraževanja na šolah. Uvodni del tega poglavja prinaša predstavitev podatkov
o povezanosti konteksta lokalne skupnosti z državljanskim vedenjem učencev. Podrobne-
je je predstavljen šolski kontekst, saj ima tako kurikularni okvir tega vsebinskega področja
kot tudi pristop k poučevanju teh vsebin pomembno mesto v teoriji in praksi državljanske
vzgoje (Eurdyice, 2013). Poleg tega se to poglavje ukvarja tudi z vprašanjem, kako učite-
lji in ravnatelji vidijo državljansko vzgojo, kako je tovrstno izobraževanje implementirano
na šoli ter kateri cilji pri državljanski vzgoji in izobraževanju se jim zdijo najpomembnejši.
Vpliv lokalne skupnosti
Odnos, ki ga ima šola z lokalno skupnostjo, in povezave, ki jih šola in lokalna skupnost
vzpostavljata z drugimi družbenimi in političnimi inštitucijami, lahko vplivajo na zazna-
ve učencev, na njihov odnos s širšo skupnostjo in na vloge, ki jih lahko v tej skupnosti pre-
vzamejo. Sodelovanje v projektih, ki se povezujejo s skupnostjo (npr. okoljevarstveni pro-
jekti ipd.), lahko pomagajo učencem, da pridobijo znanje, povezano z državljanstvom, kar
hkrati tudi podpira šolsko klimo, ki je odprta za diskusijo.
Vprašalnik za učitelje je vseboval tudi vprašanje, ali so učitelji z učenci, vključenimi v
raziskavo, sodelovali pri različnih aktivnostih, ki jih je organizirala šola ali lokalna sku-
pnost.
Velika večina učiteljev v vseh državah, razen na Irskem, je z izbranim razredom sode-
lovala pri kulturnih dejavnostih, kot so gledališče, glasba in kino ter pri športnih dogod-
kih. Rezultati o sodelovanju pri dejavnostih, ki so povezane z dvigom ozaveščenosti (dan
boja proti aidsu in dan boja proti kajenju), so bili med sodelujočimi državami zelo razpr-
šeni. V večini držav je le malo učiteljev odgovorilo, da so sodelovali pri dejavnostih, ki so
povezane z revnimi ljudmi ali skupinami. V večini držav je približno 10 % učiteljev odgo-
vorilo, da z izbranim razredom niso sodelovali pri nobeni od zgoraj naštetih aktivnosti.
V Sloveniji sta največ pritrdilnih odgovorov dobili postavki, povezani s športnimi in
kulturnimi dejavnostmi. Obe dejavnosti sta dobili največ pritrdilnih odgovorov tudi v
mednarodnem vzorcu – šport 70 % in kulturne dejavnosti 68 %. Slovenija od mednaro-
116
− vpliv lastnosti lokalne skupnosti na dosežke učencev ter
− lastnosti šol in karakteristike razredov. (Schulz idr. 2010: 149)
Poleg podatkov iz vprašalnika za učence so v tem poglavju nacionalnega poročila raz-
iskave ICCS 2009 predstavljeni tudi rezultati odgovorov učiteljev ter ravnateljev šol, ki so
sodelovali v raziskavi. To dodatno osvetljuje nekatere vidike poučevanja in učenja drža-
vljanske vzgoje kot tudi konteksta šolanja nasploh ter implementacije ciljev državljanske
vzgoje in izobraževanja na šolah. Uvodni del tega poglavja prinaša predstavitev podatkov
o povezanosti konteksta lokalne skupnosti z državljanskim vedenjem učencev. Podrobne-
je je predstavljen šolski kontekst, saj ima tako kurikularni okvir tega vsebinskega področja
kot tudi pristop k poučevanju teh vsebin pomembno mesto v teoriji in praksi državljanske
vzgoje (Eurdyice, 2013). Poleg tega se to poglavje ukvarja tudi z vprašanjem, kako učite-
lji in ravnatelji vidijo državljansko vzgojo, kako je tovrstno izobraževanje implementirano
na šoli ter kateri cilji pri državljanski vzgoji in izobraževanju se jim zdijo najpomembnejši.
Vpliv lokalne skupnosti
Odnos, ki ga ima šola z lokalno skupnostjo, in povezave, ki jih šola in lokalna skupnost
vzpostavljata z drugimi družbenimi in političnimi inštitucijami, lahko vplivajo na zazna-
ve učencev, na njihov odnos s širšo skupnostjo in na vloge, ki jih lahko v tej skupnosti pre-
vzamejo. Sodelovanje v projektih, ki se povezujejo s skupnostjo (npr. okoljevarstveni pro-
jekti ipd.), lahko pomagajo učencem, da pridobijo znanje, povezano z državljanstvom, kar
hkrati tudi podpira šolsko klimo, ki je odprta za diskusijo.
Vprašalnik za učitelje je vseboval tudi vprašanje, ali so učitelji z učenci, vključenimi v
raziskavo, sodelovali pri različnih aktivnostih, ki jih je organizirala šola ali lokalna sku-
pnost.
Velika večina učiteljev v vseh državah, razen na Irskem, je z izbranim razredom sode-
lovala pri kulturnih dejavnostih, kot so gledališče, glasba in kino ter pri športnih dogod-
kih. Rezultati o sodelovanju pri dejavnostih, ki so povezane z dvigom ozaveščenosti (dan
boja proti aidsu in dan boja proti kajenju), so bili med sodelujočimi državami zelo razpr-
šeni. V večini držav je le malo učiteljev odgovorilo, da so sodelovali pri dejavnostih, ki so
povezane z revnimi ljudmi ali skupinami. V večini držav je približno 10 % učiteljev odgo-
vorilo, da z izbranim razredom niso sodelovali pri nobeni od zgoraj naštetih aktivnosti.
V Sloveniji sta največ pritrdilnih odgovorov dobili postavki, povezani s športnimi in
kulturnimi dejavnostmi. Obe dejavnosti sta dobili največ pritrdilnih odgovorov tudi v
mednarodnem vzorcu – šport 70 % in kulturne dejavnosti 68 %. Slovenija od mednaro-
116
