Page 56 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 7
P. 56
- odnos dijaka do računalnikov;
- izobraževanje v prihodnosti ter morebitno pomoč pri jezikovnem izobraževa-
nju.
Zanimanje za matematiko in odnos do matematičnih vsebin
Posameznikova naravnanost, prepričanja in čustva igrajo pomembno vlogo pri zani-
manju za in odzivanju na matematiko na splošno ter pri uporabi matematike v življenju.
Dijaki, ki so samozavestnejši pri matematiki, bodo matematiko uporabljali pogosteje kot
drugi in v različnih kontekstih, s katerimi se srečujejo. Dijaki, ki so pozitivno naravnani
do matematike, se je bolje učijo kot dijaki, ki jih matematika spravlja v stisko. Eden od ci-
ljev poučevanja matematike je torej razvijanje pozitivne naravnanosti, prepričanj in čustev
dijakov, s čimer bodo lažje in uspešneje uporabljali matematiko, kakršno poznajo, in se je
naučili več, kar jim bo koristilo v osebnem in družbenem pogledu. Temu smo pri ugota-
vljanju matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 namenili več pozornosti, saj trdi-
mo, da je razvijanje pozitivne naravnanosti, čustev in prepričanj do matematike dragocen
dosežek šolanja, ki omogoča, da dijaki postanejo dovzetni za uporabo matematike v življe-
nju. Prav razvoj pozitivne naravnanosti, čustev in prepričanj pa lahko prispeva k razlikam
(oz. je lahko njihov vzrok) pri dosežkih matematične pismenosti. Vprašalnik v raziskavi
PISA torej vključuje tudi vprašanja, ki so povezana s temi naravnanostmi.
Zanimanje za matematiko je sestavljeno iz delov, ki so povezani s sedanjo in prihodnjo
dejavnostjo. Pomembna vprašanja so osredinjena na dijakovo zanimanje za matematiko v
šoli, ali ta učni predmet pojmuje kot koristen v resničnem življenju, prav tako pa na njego-
ve namene, da bi študiral matematiko in si izbral poklicno pot, v kateri bi se z matemati-
ko ukvarjal. S tem področjem se v mednarodni skupnosti veliko ukvarjajo, saj v številnih
sodelujočih državah opažajo padec odstotkov dijakov, ki si izberejo z matematiko povezan
študij, hkrati pa čedalje bolj narašča potreba po diplomantih s teh področij.
Pripravljenost dijakov, da se ukvarjajo z matematiko, je povezana z njihovo naravna-
nostjo, čustvi in samoprepričanji, zaradi katerih napredujejo ali pa ne napredujejo v mate-
matični pismenosti. Dijaki, ki uživajo v reševanju matematičnih nalog in se jih lotevajo sa-
mozavestno, bodo matematiko radi uporabljali pri razmišljanju o situacijah, s katerimi se
srečujejo v različnih vidikih življenja, tako v šoli kot izven šole. Del raziskave PISA, ki je
povezan s tem področjem, vključuje tudi preverjanje naravnanosti in čustev, kot so uživa-
nje, samozavest in odsotnost strahu pred matematiko, ter prepričanosti vase in učne samo-
učinkovitosti. Nedavna analiza 15-letnikov v Avstraliji, ki so se slabo odrezali v predrazi-
skavi PISA 2012, je pokazala, da tisti, ki »prepoznavajo vrednost matematike za prihodnji
56
- izobraževanje v prihodnosti ter morebitno pomoč pri jezikovnem izobraževa-
nju.
Zanimanje za matematiko in odnos do matematičnih vsebin
Posameznikova naravnanost, prepričanja in čustva igrajo pomembno vlogo pri zani-
manju za in odzivanju na matematiko na splošno ter pri uporabi matematike v življenju.
Dijaki, ki so samozavestnejši pri matematiki, bodo matematiko uporabljali pogosteje kot
drugi in v različnih kontekstih, s katerimi se srečujejo. Dijaki, ki so pozitivno naravnani
do matematike, se je bolje učijo kot dijaki, ki jih matematika spravlja v stisko. Eden od ci-
ljev poučevanja matematike je torej razvijanje pozitivne naravnanosti, prepričanj in čustev
dijakov, s čimer bodo lažje in uspešneje uporabljali matematiko, kakršno poznajo, in se je
naučili več, kar jim bo koristilo v osebnem in družbenem pogledu. Temu smo pri ugota-
vljanju matematične pismenosti v raziskavi PISA 2012 namenili več pozornosti, saj trdi-
mo, da je razvijanje pozitivne naravnanosti, čustev in prepričanj do matematike dragocen
dosežek šolanja, ki omogoča, da dijaki postanejo dovzetni za uporabo matematike v življe-
nju. Prav razvoj pozitivne naravnanosti, čustev in prepričanj pa lahko prispeva k razlikam
(oz. je lahko njihov vzrok) pri dosežkih matematične pismenosti. Vprašalnik v raziskavi
PISA torej vključuje tudi vprašanja, ki so povezana s temi naravnanostmi.
Zanimanje za matematiko je sestavljeno iz delov, ki so povezani s sedanjo in prihodnjo
dejavnostjo. Pomembna vprašanja so osredinjena na dijakovo zanimanje za matematiko v
šoli, ali ta učni predmet pojmuje kot koristen v resničnem življenju, prav tako pa na njego-
ve namene, da bi študiral matematiko in si izbral poklicno pot, v kateri bi se z matemati-
ko ukvarjal. S tem področjem se v mednarodni skupnosti veliko ukvarjajo, saj v številnih
sodelujočih državah opažajo padec odstotkov dijakov, ki si izberejo z matematiko povezan
študij, hkrati pa čedalje bolj narašča potreba po diplomantih s teh področij.
Pripravljenost dijakov, da se ukvarjajo z matematiko, je povezana z njihovo naravna-
nostjo, čustvi in samoprepričanji, zaradi katerih napredujejo ali pa ne napredujejo v mate-
matični pismenosti. Dijaki, ki uživajo v reševanju matematičnih nalog in se jih lotevajo sa-
mozavestno, bodo matematiko radi uporabljali pri razmišljanju o situacijah, s katerimi se
srečujejo v različnih vidikih življenja, tako v šoli kot izven šole. Del raziskave PISA, ki je
povezan s tem področjem, vključuje tudi preverjanje naravnanosti in čustev, kot so uživa-
nje, samozavest in odsotnost strahu pred matematiko, ter prepričanosti vase in učne samo-
učinkovitosti. Nedavna analiza 15-letnikov v Avstraliji, ki so se slabo odrezali v predrazi-
skavi PISA 2012, je pokazala, da tisti, ki »prepoznavajo vrednost matematike za prihodnji
56
