Page 214 - Vesna Pobežin (ur.), Drugo pedagoškega diskurza, Dissertationes 23, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 214
Drugo pedagoškega diskurza
razloga) dviga komplementarna fantazma o Despotih-Starših, ki v ime-
nu užitka svojih otrok (predvsem pa v imenu lastnega užitka) tiranizira-
jo učitelje in šolo. Pedagoško stroko, nadalje, očitno preganja fantazma
o »despotskem«, »tradicionalnem«, »represivnem« šolskem sistemu,
ki še vedno na skrivaj tiranizira »sodobnost«. Videti je, da »Notranje-
ga Otroka« kljub vsem preventivnim ukrepom z vseh strani še vedno (in
vedno bolj?) ogrožajo prav fantazme »despotskega užitka«.
V polju birokracije, ki ji je danes naloženo, da služi za izraz imanen-
tne subjektivnosti, ob vsem tem vztraja nesmiselna črka, s katero še ve-
dno nihče ne ve, kaj početi. Po prevladujočem prepričanju bi morala v
»sodobnosti« opisovati, ne da bi hkrati kogarkoli »zgrabila« ali dolo-
čala; označevalec bi moral biti zveden zgolj na izraz imanentnega subjek-
tivnega Pomena. A glej ga zlomka – označevalec se upira. V šolski biro-
kraciji vztrajajo neanimirane in nesmiselne »črke«, ki v družbi »plura-
lizma individualnih potreb in pričakovanj« še vedno vztrajajo pri ne-
inovativnem in statičnem okviru »abecede«. Nemara bi lahko rekli, da
je presežni nesmisel birokracije, ki »vrača udarec« presežnemu smislu
imaginarne subjektivnosti »Prvega«, prav označevalec-gospodar kot
nesmiselni temelj simbolnega, o katerem bi prevladujoča pedagoška (in
splošna družbena) miselnost najraje ostala popolnoma »nevedna«. Prav
ta nesmiselna plat zavezujoče »črke Zakona« se namreč bohoti v vsak-
danji realnosti šolske zakonodaje, pravilnikov in druge dokumentacije
ter nastopa kot nesmiselni »motilec« vsesplošno zapovedane medseboj-
ne šolske ljubezni.
V domišljiji pedagoškega diskurza bi bila K.-jeva zgodba danes vide-
ti nekako takole. K. pride v vas, kjer je toplo sprejet. Tako njegovi sova-
ščani kot grajski uradniki ga prijazno sprejmejo in spodbujajo pri vseh
njegovih prizadevanjih. Celotna grajska postava je spisana tako, da služi
njegovim potrebam in je v vseh pogledih smiselna in uporabna. Če mu
je dolgčas ali se mu nemara karkoli zalomi, mu brž dodelijo prijazna po-
močnika, ki mu skušata na vsak način olajšati delo. S Friedo stketa pri-
srčen odnos, ki prerase v neskaljeno srečo. Vsi so veseli, ker je vas s sku-
pnimi močmi pridobila sredstva cesarskega socialnega sklada za obno-
vo šole …
In kako bi danes začel Kafka?
Literatura
Boltanski, L. in Chiapello, E. (2005). The New Spirit of Capitalism,
London, New York: Verso.
razloga) dviga komplementarna fantazma o Despotih-Starših, ki v ime-
nu užitka svojih otrok (predvsem pa v imenu lastnega užitka) tiranizira-
jo učitelje in šolo. Pedagoško stroko, nadalje, očitno preganja fantazma
o »despotskem«, »tradicionalnem«, »represivnem« šolskem sistemu,
ki še vedno na skrivaj tiranizira »sodobnost«. Videti je, da »Notranje-
ga Otroka« kljub vsem preventivnim ukrepom z vseh strani še vedno (in
vedno bolj?) ogrožajo prav fantazme »despotskega užitka«.
V polju birokracije, ki ji je danes naloženo, da služi za izraz imanen-
tne subjektivnosti, ob vsem tem vztraja nesmiselna črka, s katero še ve-
dno nihče ne ve, kaj početi. Po prevladujočem prepričanju bi morala v
»sodobnosti« opisovati, ne da bi hkrati kogarkoli »zgrabila« ali dolo-
čala; označevalec bi moral biti zveden zgolj na izraz imanentnega subjek-
tivnega Pomena. A glej ga zlomka – označevalec se upira. V šolski biro-
kraciji vztrajajo neanimirane in nesmiselne »črke«, ki v družbi »plura-
lizma individualnih potreb in pričakovanj« še vedno vztrajajo pri ne-
inovativnem in statičnem okviru »abecede«. Nemara bi lahko rekli, da
je presežni nesmisel birokracije, ki »vrača udarec« presežnemu smislu
imaginarne subjektivnosti »Prvega«, prav označevalec-gospodar kot
nesmiselni temelj simbolnega, o katerem bi prevladujoča pedagoška (in
splošna družbena) miselnost najraje ostala popolnoma »nevedna«. Prav
ta nesmiselna plat zavezujoče »črke Zakona« se namreč bohoti v vsak-
danji realnosti šolske zakonodaje, pravilnikov in druge dokumentacije
ter nastopa kot nesmiselni »motilec« vsesplošno zapovedane medseboj-
ne šolske ljubezni.
V domišljiji pedagoškega diskurza bi bila K.-jeva zgodba danes vide-
ti nekako takole. K. pride v vas, kjer je toplo sprejet. Tako njegovi sova-
ščani kot grajski uradniki ga prijazno sprejmejo in spodbujajo pri vseh
njegovih prizadevanjih. Celotna grajska postava je spisana tako, da služi
njegovim potrebam in je v vseh pogledih smiselna in uporabna. Če mu
je dolgčas ali se mu nemara karkoli zalomi, mu brž dodelijo prijazna po-
močnika, ki mu skušata na vsak način olajšati delo. S Friedo stketa pri-
srčen odnos, ki prerase v neskaljeno srečo. Vsi so veseli, ker je vas s sku-
pnimi močmi pridobila sredstva cesarskega socialnega sklada za obno-
vo šole …
In kako bi danes začel Kafka?
Literatura
Boltanski, L. in Chiapello, E. (2005). The New Spirit of Capitalism,
London, New York: Verso.
