Page 22 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21

 Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
Tabela 2: Število izobraževalnih programov v vzorcu in končno število progra-
mov, v katerih so bili dijaki, ki so ustrezali kriterijem ciljne populacije.

* En program iz zasebne šole ni bil vključen. ** V nobenem osnovnošolskem
oz. srednješolskem programu v institucijah za izobraževanje odraslih ni bilo
učencev/dijakov, ki bi ustrezali kriterijem ciljne populacije.
V vsakem ciklu raziskave PISA so opredeljeni tudi mednarodni do-
datki, ki se navezujejo na sam vzorec in ki jih je mogoče v posameznem
ciklu raziskave vključiti. Edini pogoj je, da se jih preizkusi že v času pre-
draziskave. Slovenija se je odločila za uporabo naslednjega mednarodne-
ga dodatka:
- vzorčenje celotnih razredov učencev (ang. Grade-based sampling).
Izbrani dijaki iz srednješolskih programov so tako bili naslednji:
- dijaki 1. in 2. letnikov, ki so bili rojeni v koledarskem letu 1993 – t. i.
»PISA dijaki«;
- dijaki 1. letnikov, ki niso bili rojeni v koledarskem letu 1993 – t. i. do-
datni dijaki.
Iz Slike 1 in Slike 2 spodaj lahko razberemo delež dijakov oz. učen-
cev po posameznih razredih oz. letnikih v populaciji raziskave PISA
2009 ter deleže dijakov oz. učencev glede na stopnjo šolanja. V vzorcu
raziskave PISA 2009 je tako sodelovalo pribl. 94 % dijakov 1. letnika, 5
% dijakov 2. letnika ter manj kot 1 % učencev osnovne šole. Nekaj več
kot 99 % vzorca raziskave tako sestavljajo srednješolski dijaki, manj kot
1 % pa učenci osnovnih šol.
Če pogledamo še deleža dijakov, ki v vzorcu predstavljata t. i. »PISA
populacijo« in populacijo dodatnih dijakov (Slika 3 spodaj), opazimo,
da je PISA dijakov v celotnem vzorcu raziskave PISA približno 23 %,