Page 82 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 82
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
pogosteje relativizirane,63 nemogoče govoriti o popolnoma enotnem od-
zivu oziroma reprezentacijah imaginarija v kanadski književnosti. Ko go-
vorimo o tipičnih podobah v kanadski literaturi ali celo o utemeljitve-
nem mitu, se je treba zavedati, da gre neobhodno za imaginarij, ki niko-
li ni bil monoliten, skupen celotnemu korpusu kanadske literature, kot
je bilo včasih mogoče razumeti trditve Atwoodove in njenih sodobnikov
tematologov. Pa vendar obstaja dovolj veliko število literarnih primerov,
ki omogočajo ugledati rdečo nit – stalnico, ki priča o razmeroma podob-
nih predstavah kanadske/kanadskih skupnosti o sebi in o drugem. Če
privzamemo misel Corneliusa Castoriadisa, da v vsaki družbi obstaja lo-
gika simbolov, ki je ravno dovolj enoznačna, da jih je v vsakdanjem življe-
nju moč uporabljati,64 lahko v podobah eksistencialne in fizične ogrože-
nosti, strahu pred drug(ačn)im in še posebej v specifičnih podobah gro-
zeče narave, prostora in staroselcev res vidimo tipičen imaginarij, ki pa
ga je seveda treba razumeti kot spremenljivo družbenozgodovinsko kon-
strukcijo, (so)oblikovano s številnimi raznolikimi »fryevskimi« mno-
žičnimi odzivi.
Pri tem ne gre le za imaginarij, katerega monolitnost rušijo števil-
ni drugačni in kompleksnejši primeri vse od začetka 20. stoletja naprej,
marveč predvsem za imaginarij, ki sam po sebi danes dobiva komple-
ksnejše in manj enovite oblike, kar je v temelju povezano z zmanjšanjem
potrebe po tem, da bi literatura v spremenjenih zunanjih okoliščinah po
drugi svetovni vojni še nastopala kot nacionalno inteprelacijsko sred-
stvo. To seveda pomeni, da ni več potrebe po lahko dojemljivih, eno-
značnih podobah, s katerimi bi se brez težav identificiral sleherni bralec
natančno določene »nacionalne« literature. Obenem pa je na ta proces
v veliki meri vplivalo tudi spremenjeno oziroma problematizirano poj-
movanje naroda v novi paradigmi t. i. večkulturnosti.
63 Brown, The Practice.
64 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997), 340 isl.
pogosteje relativizirane,63 nemogoče govoriti o popolnoma enotnem od-
zivu oziroma reprezentacijah imaginarija v kanadski književnosti. Ko go-
vorimo o tipičnih podobah v kanadski literaturi ali celo o utemeljitve-
nem mitu, se je treba zavedati, da gre neobhodno za imaginarij, ki niko-
li ni bil monoliten, skupen celotnemu korpusu kanadske literature, kot
je bilo včasih mogoče razumeti trditve Atwoodove in njenih sodobnikov
tematologov. Pa vendar obstaja dovolj veliko število literarnih primerov,
ki omogočajo ugledati rdečo nit – stalnico, ki priča o razmeroma podob-
nih predstavah kanadske/kanadskih skupnosti o sebi in o drugem. Če
privzamemo misel Corneliusa Castoriadisa, da v vsaki družbi obstaja lo-
gika simbolov, ki je ravno dovolj enoznačna, da jih je v vsakdanjem življe-
nju moč uporabljati,64 lahko v podobah eksistencialne in fizične ogrože-
nosti, strahu pred drug(ačn)im in še posebej v specifičnih podobah gro-
zeče narave, prostora in staroselcev res vidimo tipičen imaginarij, ki pa
ga je seveda treba razumeti kot spremenljivo družbenozgodovinsko kon-
strukcijo, (so)oblikovano s številnimi raznolikimi »fryevskimi« mno-
žičnimi odzivi.
Pri tem ne gre le za imaginarij, katerega monolitnost rušijo števil-
ni drugačni in kompleksnejši primeri vse od začetka 20. stoletja naprej,
marveč predvsem za imaginarij, ki sam po sebi danes dobiva komple-
ksnejše in manj enovite oblike, kar je v temelju povezano z zmanjšanjem
potrebe po tem, da bi literatura v spremenjenih zunanjih okoliščinah po
drugi svetovni vojni še nastopala kot nacionalno inteprelacijsko sred-
stvo. To seveda pomeni, da ni več potrebe po lahko dojemljivih, eno-
značnih podobah, s katerimi bi se brez težav identificiral sleherni bralec
natančno določene »nacionalne« literature. Obenem pa je na ta proces
v veliki meri vplivalo tudi spremenjeno oziroma problematizirano poj-
movanje naroda v novi paradigmi t. i. večkulturnosti.
63 Brown, The Practice.
64 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997), 340 isl.
