Page 663 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 663
osvetilu Trubar primerja trpljenje slovenskega in hrvaškega ljudstva, ki se prišteva
med krščanska in trpi zaradi bližine in pogostih vpadov Turkov, posebno pa zaradi
pomanjkanja božje besede in tolažbe z ljudstvi, ki niso poznala prerokbe in so postala
razuzdana in divja, kot je to zapisal Salomon v knjigi pregovorov in pozneje Pavel v
pismu Korintčanom. Prerokba ne pomeni nič drugega kot edino pravilno razlago in
oznanjanje božje besede, kdor pa te ne pozna ali jo je zavrgel, je za večno pogubljen.
Zato si ti dve ljudstvi zaslužita veliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brez pravih
pastirjev živi kot raztresena čreda ovac. Mladi divje in razuzdano žive brez prave vere
in spoznanja Boga. Zato gre velika zasluga krščanskim gospodom , da so s krščansko
vnemo, z dejanji in denarjem podpirali ter pospeševali prepotrebno delo prevajanja
in tiskanja božje besede v slovenski in hrvaški jezik, tako, da se tam po zaslugi tega
tiska že sedaj zbirajo velike množice kristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajo božjo
besedo ter jo kot luč, katere ni mogoče zakriti, postavljajo na svetilnik, da bi svetila tudi
drugim, ki so še v temi. Če bodo meje s Turki zasedli goreči kristjani, bodo te tudi
najbolje zavarovane, kajti če bi se jih kdo dotaknil, bi bilo, kot da bi dregnil v božje
oko. Knjigo so podpisniki posvetili knezu zaradi njegove krščanske gorečnosti, ki
jo izkazuje do čistega nauka svetega evangelija in njegove širitve, ki je v krščanskem
svetu znana in slavljena.
Predgovor je datiran v Tübingenu, dne 4. maja leta itd. 1563. Podpisani so P. Trubar,
A. Dalmata in Š. Konzul.
Ob koncu lahko sklenemo, da tudi Trubarjevi nemški predgovori izpričujejo njegovo
stalno skrb za duhovno rast in blagostanje njegovega preprostega slovenskega in
hrvaškega človeka, ki jima tuji mogočneži – knezi in cesarji iz današnje Evrope
lahko pomagajo in so jima dejansko pomagali iz duhovne revščine na ta način, da so
omogočili tisk knjig v njima razumljivem jeziku.
663
med krščanska in trpi zaradi bližine in pogostih vpadov Turkov, posebno pa zaradi
pomanjkanja božje besede in tolažbe z ljudstvi, ki niso poznala prerokbe in so postala
razuzdana in divja, kot je to zapisal Salomon v knjigi pregovorov in pozneje Pavel v
pismu Korintčanom. Prerokba ne pomeni nič drugega kot edino pravilno razlago in
oznanjanje božje besede, kdor pa te ne pozna ali jo je zavrgel, je za večno pogubljen.
Zato si ti dve ljudstvi zaslužita veliko in srčno sočutje, saj njihov večji del brez pravih
pastirjev živi kot raztresena čreda ovac. Mladi divje in razuzdano žive brez prave vere
in spoznanja Boga. Zato gre velika zasluga krščanskim gospodom , da so s krščansko
vnemo, z dejanji in denarjem podpirali ter pospeševali prepotrebno delo prevajanja
in tiskanja božje besede v slovenski in hrvaški jezik, tako, da se tam po zaslugi tega
tiska že sedaj zbirajo velike množice kristjanov, ki z velikim veseljem sprejemajo božjo
besedo ter jo kot luč, katere ni mogoče zakriti, postavljajo na svetilnik, da bi svetila tudi
drugim, ki so še v temi. Če bodo meje s Turki zasedli goreči kristjani, bodo te tudi
najbolje zavarovane, kajti če bi se jih kdo dotaknil, bi bilo, kot da bi dregnil v božje
oko. Knjigo so podpisniki posvetili knezu zaradi njegove krščanske gorečnosti, ki
jo izkazuje do čistega nauka svetega evangelija in njegove širitve, ki je v krščanskem
svetu znana in slavljena.
Predgovor je datiran v Tübingenu, dne 4. maja leta itd. 1563. Podpisani so P. Trubar,
A. Dalmata in Š. Konzul.
Ob koncu lahko sklenemo, da tudi Trubarjevi nemški predgovori izpričujejo njegovo
stalno skrb za duhovno rast in blagostanje njegovega preprostega slovenskega in
hrvaškega človeka, ki jima tuji mogočneži – knezi in cesarji iz današnje Evrope
lahko pomagajo in so jima dejansko pomagali iz duhovne revščine na ta način, da so
omogočili tisk knjig v njima razumljivem jeziku.
663
