Page 667 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 667
dniško poročilo
Že ob sprejetju zamisli o izdaji Zbranih del Primoža Trubarja je uredniški koncept
zaradi posebnosti predvideval, da bodo Trubarjeva neslovenska, to je nemška besedila
posvetil objavljena v posebni knjigi Zbranih del. Zato so v že objavljenih knjigah izostala.
Doslej je bilo objavljenih več transkripcij oziroma prevodov Trubarjevih nemških
predgovorov, vendar še nikoli niso bili vsi zbrani na enem mestu. Najpopolnejše
prepise, vendar brez prevodov je objavil O. Sakrausky, najpopolnejše prevode brez
prepisov pa M. Rupel. Nekaj pa je tudi posameznih prevodov in prepisov, ki so izšli
ob izdajah faksimilov, npr. A. Janko, Register und summarischer Inhalt. Zaradi takšne
razdrobljenosti je bila želja uredništva, da na enem mestu zbere in objavi vse znane
Trubarjeve nemške predgovore, tudi tiste iz hrvaških glagolskih in ciriličnih izdaj
tiskarne v Urachu. O. Sakrausky v svoji knjigi Primus Truber Deutsche Vorreden (1989)
poleg Trubarjevih 13 predgovorov v slovenskih knjigah, 1 nemški in 10 predgovorov
v hrvaških tiskih objavlja še predgovore Jakoba Andreaea, Jurija Jurišiča, Štefana
Konzula, Jurija Dalmatina, Felicijana Trubarja, Ivana Tulščaka in Sebastijana Krelja,
vendar vse brez slovenskih prevodov. Mirko Rupel pa je v Slovenskih protestantskih
piscih (1934 in 1966) objavil 10 deloma nepopolnih prevodov posvetil v slovenskih
knjigah, 1 v nemški in 10 posvetil v hrvaških tiskih brez nemških prepisov ter nekaj
prevodov posvetil Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Janža Mandelca, Ivana Tulščaka
in Felicijana Trubarja.
Ne glede na vse te predloge slovenskih prevodov se je urednik tokratne izdaje
Trubarjevih nemških predgovorov odločil za popolnoma novo, samostojno
transkripcijo, prav tako pa tudi za nove prevode nemškega teksta v slovenski jezik iz
kopij izvirnikov oziroma faksimilov, ki so mu bili na voljo iz različnih virov, največ iz
Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pri manj čitljivih
delih izvirnikov je avtor primerjal prepise O. Sakrauskyga iz že omenjene knjige.
Transkripcija nemškega besedila je diplomatična, z vsemi morebitnimi napakami in
posebnostmi kot v izvirniku, z izjemo podvojenih grafemov, ki so v izvirnem besedilu
včasih označeni s črtico ~ nad grafemom, v prepisu pa so postavljeni v oglati oklepaj,
npr. Him[m]el, vn[n]d. V oglati oklepaj so postavljeni tudi izpuščeni grafemi, ki so
na zadnji črki skrajšane besede prav tako označeni s črtico ~ nad grafemom, npr.
dan[n], vn[d]. Prepis slovenskih tekstov na naslovnih straneh prevodov se ravna po
transkripcijskih načelih, kot so bila določena že pred izidom 1. knjige Zbranih del P.
Trubarja in so bila z manjšimi modifikacijami upoštevana v vseh dosedanjih izdajah
667
Že ob sprejetju zamisli o izdaji Zbranih del Primoža Trubarja je uredniški koncept
zaradi posebnosti predvideval, da bodo Trubarjeva neslovenska, to je nemška besedila
posvetil objavljena v posebni knjigi Zbranih del. Zato so v že objavljenih knjigah izostala.
Doslej je bilo objavljenih več transkripcij oziroma prevodov Trubarjevih nemških
predgovorov, vendar še nikoli niso bili vsi zbrani na enem mestu. Najpopolnejše
prepise, vendar brez prevodov je objavil O. Sakrausky, najpopolnejše prevode brez
prepisov pa M. Rupel. Nekaj pa je tudi posameznih prevodov in prepisov, ki so izšli
ob izdajah faksimilov, npr. A. Janko, Register und summarischer Inhalt. Zaradi takšne
razdrobljenosti je bila želja uredništva, da na enem mestu zbere in objavi vse znane
Trubarjeve nemške predgovore, tudi tiste iz hrvaških glagolskih in ciriličnih izdaj
tiskarne v Urachu. O. Sakrausky v svoji knjigi Primus Truber Deutsche Vorreden (1989)
poleg Trubarjevih 13 predgovorov v slovenskih knjigah, 1 nemški in 10 predgovorov
v hrvaških tiskih objavlja še predgovore Jakoba Andreaea, Jurija Jurišiča, Štefana
Konzula, Jurija Dalmatina, Felicijana Trubarja, Ivana Tulščaka in Sebastijana Krelja,
vendar vse brez slovenskih prevodov. Mirko Rupel pa je v Slovenskih protestantskih
piscih (1934 in 1966) objavil 10 deloma nepopolnih prevodov posvetil v slovenskih
knjigah, 1 v nemški in 10 posvetil v hrvaških tiskih brez nemških prepisov ter nekaj
prevodov posvetil Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča, Janža Mandelca, Ivana Tulščaka
in Felicijana Trubarja.
Ne glede na vse te predloge slovenskih prevodov se je urednik tokratne izdaje
Trubarjevih nemških predgovorov odločil za popolnoma novo, samostojno
transkripcijo, prav tako pa tudi za nove prevode nemškega teksta v slovenski jezik iz
kopij izvirnikov oziroma faksimilov, ki so mu bili na voljo iz različnih virov, največ iz
Rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Pri manj čitljivih
delih izvirnikov je avtor primerjal prepise O. Sakrauskyga iz že omenjene knjige.
Transkripcija nemškega besedila je diplomatična, z vsemi morebitnimi napakami in
posebnostmi kot v izvirniku, z izjemo podvojenih grafemov, ki so v izvirnem besedilu
včasih označeni s črtico ~ nad grafemom, v prepisu pa so postavljeni v oglati oklepaj,
npr. Him[m]el, vn[n]d. V oglati oklepaj so postavljeni tudi izpuščeni grafemi, ki so
na zadnji črki skrajšane besede prav tako označeni s črtico ~ nad grafemom, npr.
dan[n], vn[d]. Prepis slovenskih tekstov na naslovnih straneh prevodov se ravna po
transkripcijskih načelih, kot so bila določena že pred izidom 1. knjige Zbranih del P.
Trubarja in so bila z manjšimi modifikacijami upoštevana v vseh dosedanjih izdajah
667
