Page 471 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11
P. 471
Predgovor 373. Trubar navaja ime
Türkfeld, ki ga pa ni v no-
napol Italijani, saj tudi imajo skoraj italijanske benem imeniku sloven-
navade in verovanja. Slavonci, ki jih sicer imenu- skih krajev; v Trubar-
jemo Bezjaki, imajo skoraj madžarske in hrvaške jevem času so nemško
običaje in lastnosti, v verskih zadevah se držijo ime Gurckfeld uporabljali
hrvaških navad, razen tega, da njihovi duhovniki za Krško.
berejo maše v latinskem jeziku ter hodijo na dol-
ga romarska potovanja. Največji del dežel teh
treh ljudstev je puščoben in pod turško oblastjo.
Odkar so Turki pred komaj petimi ali šestimi leti
zaradi izdaje zavzeli grad Kostajnico, so odgnali
ter pognali z domov, iz gospodinjstev in s pose-
sti okrog 40.000 duš teh treh ljudstev.
Preprosti ljudje omenjenih slovenskih dežel,
ki prebivajo v Slovenski marki, okrog Metlike,
Novega mesta in Krškega,373 imajo v teh krajih
skoraj enak značaj in običaje kot Hrvatje ter Sr-
bi, ki so k njim pribežali pred Turki in iz Turčije.
Ljudje, ki so doma na Krasu, v Goriški grofiji in
Istri, se v običajih in veri delno nagibajo k
Hrvatom, delno pa k Lahom. Tisti, ki živijo v
deželi Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, pa
so po navadah in lastnostih podobni Nemcem,
se po nemško tudi oblačijo, le da ženske na glavi
nosijo posebno dolge tančice. Deželna gospos-
ka, grofje, baroni, vitezi in plemiči zgornjeslo-
venskih dežel govore dobro nemško, mnogi od
njih pa tudi latinsko in laško. Prav tako govori
471
Türkfeld, ki ga pa ni v no-
napol Italijani, saj tudi imajo skoraj italijanske benem imeniku sloven-
navade in verovanja. Slavonci, ki jih sicer imenu- skih krajev; v Trubar-
jemo Bezjaki, imajo skoraj madžarske in hrvaške jevem času so nemško
običaje in lastnosti, v verskih zadevah se držijo ime Gurckfeld uporabljali
hrvaških navad, razen tega, da njihovi duhovniki za Krško.
berejo maše v latinskem jeziku ter hodijo na dol-
ga romarska potovanja. Največji del dežel teh
treh ljudstev je puščoben in pod turško oblastjo.
Odkar so Turki pred komaj petimi ali šestimi leti
zaradi izdaje zavzeli grad Kostajnico, so odgnali
ter pognali z domov, iz gospodinjstev in s pose-
sti okrog 40.000 duš teh treh ljudstev.
Preprosti ljudje omenjenih slovenskih dežel,
ki prebivajo v Slovenski marki, okrog Metlike,
Novega mesta in Krškega,373 imajo v teh krajih
skoraj enak značaj in običaje kot Hrvatje ter Sr-
bi, ki so k njim pribežali pred Turki in iz Turčije.
Ljudje, ki so doma na Krasu, v Goriški grofiji in
Istri, se v običajih in veri delno nagibajo k
Hrvatom, delno pa k Lahom. Tisti, ki živijo v
deželi Kranjski, Spodnještajerski in Koroški, pa
so po navadah in lastnostih podobni Nemcem,
se po nemško tudi oblačijo, le da ženske na glavi
nosijo posebno dolge tančice. Deželna gospos-
ka, grofje, baroni, vitezi in plemiči zgornjeslo-
venskih dežel govore dobro nemško, mnogi od
njih pa tudi latinsko in laško. Prav tako govori
471
