Page 470 - Edvard Vrečko (ur.), Primož Trubar: Nemški spisi 1550-1581, Zbrana dela Primoža Trubarja 11

Predgovor

da svoje otroke na skrivaj krstiti in ko ti odraste-
jo, jih pošiljajo v krščanske dežele, da si tam pri-
dobe znanje o krščanski veri.

Od omenjenih ljudstev, ki so najbližja turškim
mejam, vendar pod krščanskimi vladarji, so Hr-
vatje, Dalmatinci, Vendi ali Slavonci. Hrvatje, ki
jih imenujemo tudi Husarji, slavijo, kot to potr-
jujejo dnevne izkušnje, po tem, da so pošteni,
krepki in revni ljudje. Vsak Hrvat je, ko doseže
zrela leta, naj si bo grof, plemič ali vojščak, tako
srčen in spreten, da se lahko z vsakim Turkom
meri v viteškem boju in lomljenju kopja ter
sprejme izziv za boj bodisi na konju ali kot pe-
šak. V svojem jeziku so tudi precej zgovorni in
plemeniti, v vojni in na bojnem polju ob sebi ne
trpijo nobene ženske. Radi nazdravljajo z veliko
pijače, pri čemer žele svojim nadrejenim in prija-
teljem srečo, dušni blagor in dolgo življenje. Že-
ne so svojim možem zveste, poslušne in uslužne
v vsem, o nečistovanju se zelo redko sliši. Ženske
se niti v šali niti pri plesu nikakor ne puste sti-
skati ali prijemati. Vse to ljudstvo je popolnoma
rimske veroizpovedi. Uživanje mesa, jajc, masti
in sira ob petkih, sobotah in ob postu imajo za
velik greh, hujši od kraje konj. Duhovniki berejo
maše v hrvaškem jeziku, pridigajo le občasno,
vendar le velike izmišljene bajke. Dalmatinci so

470