Page 35 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 35
Pred Turki in papežniki nas brani, Gospod!
poljskemu, ki je bil tega dne ob turški pomoči in prisotnosti slavnostno
ustoličen. V Budimu je pod poveljstvom Jana Zapoljskega in zagonetne-
ga Ludovica Grittija ostalo 5000 pešcev in 3000 konjenikov,20 sam pa je
z glavnino armade krenil proti Bratislavi in Dunaju.21
Bastard beneškega doža Andree Grittija (1523–1538), vsestransko
podjetni Ludovico Gritti, je pri Sulejmanovem »sovražnem prevzemu«
Ogrske poleg Zapoljskega in njegovega diplomatskega emisarja Łaske-
ga odigral eno poglavitnih vlog na vojaško-politični šahovnici med ka-
toliškimi Habsburžani v Srednji Evropi in ekspanzivnim turškim sulta-
nom. Toda najprej naj bi pridobil Sulejmanovo zaupanje grofu Zapolj-
skemu.
Za to nalogo je bil Gritti prav primeren, saj je bil znana osebnost tr-
govskega, političnega in družabnega življenja v Istanbulu. Čeprav je bil
le plemiški »stranski sin«, trgovec in družbeni povzpetnik, je njegova
socialna deviza med Turki kotirala zelo visoko. Njegov oče je bil namreč
pod vlado sultana Bajazita II. (1481–1512) kar dvajset let beneški bailo v
Carigradu, kjer je prišel na svet tudi Ludovico. Tako se je ta dobro naučil
turščine in grščine, ki ju je govoril enako tekoče in spretno kot italijan-
ski jezik, temeljito pa se je seznanil tudi s turškimi političnimi razmera-
mi ter se vživel v orientalski način življenja osmanske metropole. Njego-
vega življenjskega sloga tako praktično ni bilo mogoče razločiti od sloga
kakšnega bogatega turškega plemiča: dinamični Benečan se je oblačil v
svilo kot sultanov dvorjan, v svoji razkošni hiši pa prirejal blesteče ban-
kete za evropske in turške mogočneže, ki so bili v Carigradu. Seznam
gostov iz leta 1524 razkriva, da naj bi Gritti ob neki priložnosti gostil kar
300 kristjanov in Turkov. Predvsem pa je možak svoj (pol)aristokratski
status in družbeni položaj izkoriščal za ustvarjanje vedno novih družbe-
nih in političnih mrež, predvsem pa za neženirano bogatenje. Pri tem je
bil prav brezskrupulozen in je brezobzirno obračunal z vsakomur, ki mu
je neprevidno stopil na pot. Njegovo kovanje »gotovega denarja« je do-
bilo povsem novo dimenzijo, ko je začel prijateljevati s sultanovim veli-
kim vezirjem Ibrahimom pašo. Tako se je 1533. primerilo, da je veliki ve-
zir Grittiju predal tri zajete beneške galeje vključno z ujetim moštvom –
kot sultanov dan.22
Gritti je postal najprej uradni predstavnik Jana grofa Zapoljske-
ga. Leta 1529 je figuriral kot glavni indendant za oskrbo turške vojske
20 P. Stern, n. d., 10.
21 Slovaška zgodovina, 118.
22 Ian Almond, Two Faiths, One Banner. When Muslims Marched with Christians across Europe,s Battle-
grounds, Cambridge, Massaschusetts 2009, 153, 154.
poljskemu, ki je bil tega dne ob turški pomoči in prisotnosti slavnostno
ustoličen. V Budimu je pod poveljstvom Jana Zapoljskega in zagonetne-
ga Ludovica Grittija ostalo 5000 pešcev in 3000 konjenikov,20 sam pa je
z glavnino armade krenil proti Bratislavi in Dunaju.21
Bastard beneškega doža Andree Grittija (1523–1538), vsestransko
podjetni Ludovico Gritti, je pri Sulejmanovem »sovražnem prevzemu«
Ogrske poleg Zapoljskega in njegovega diplomatskega emisarja Łaske-
ga odigral eno poglavitnih vlog na vojaško-politični šahovnici med ka-
toliškimi Habsburžani v Srednji Evropi in ekspanzivnim turškim sulta-
nom. Toda najprej naj bi pridobil Sulejmanovo zaupanje grofu Zapolj-
skemu.
Za to nalogo je bil Gritti prav primeren, saj je bil znana osebnost tr-
govskega, političnega in družabnega življenja v Istanbulu. Čeprav je bil
le plemiški »stranski sin«, trgovec in družbeni povzpetnik, je njegova
socialna deviza med Turki kotirala zelo visoko. Njegov oče je bil namreč
pod vlado sultana Bajazita II. (1481–1512) kar dvajset let beneški bailo v
Carigradu, kjer je prišel na svet tudi Ludovico. Tako se je ta dobro naučil
turščine in grščine, ki ju je govoril enako tekoče in spretno kot italijan-
ski jezik, temeljito pa se je seznanil tudi s turškimi političnimi razmera-
mi ter se vživel v orientalski način življenja osmanske metropole. Njego-
vega življenjskega sloga tako praktično ni bilo mogoče razločiti od sloga
kakšnega bogatega turškega plemiča: dinamični Benečan se je oblačil v
svilo kot sultanov dvorjan, v svoji razkošni hiši pa prirejal blesteče ban-
kete za evropske in turške mogočneže, ki so bili v Carigradu. Seznam
gostov iz leta 1524 razkriva, da naj bi Gritti ob neki priložnosti gostil kar
300 kristjanov in Turkov. Predvsem pa je možak svoj (pol)aristokratski
status in družbeni položaj izkoriščal za ustvarjanje vedno novih družbe-
nih in političnih mrež, predvsem pa za neženirano bogatenje. Pri tem je
bil prav brezskrupulozen in je brezobzirno obračunal z vsakomur, ki mu
je neprevidno stopil na pot. Njegovo kovanje »gotovega denarja« je do-
bilo povsem novo dimenzijo, ko je začel prijateljevati s sultanovim veli-
kim vezirjem Ibrahimom pašo. Tako se je 1533. primerilo, da je veliki ve-
zir Grittiju predal tri zajete beneške galeje vključno z ujetim moštvom –
kot sultanov dan.22
Gritti je postal najprej uradni predstavnik Jana grofa Zapoljske-
ga. Leta 1529 je figuriral kot glavni indendant za oskrbo turške vojske
20 P. Stern, n. d., 10.
21 Slovaška zgodovina, 118.
22 Ian Almond, Two Faiths, One Banner. When Muslims Marched with Christians across Europe,s Battle-
grounds, Cambridge, Massaschusetts 2009, 153, 154.
