Page 239 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 239
Trden grad je naš Gospod
škobratski kancional.200 Izdaja iz leta 1505 nosi naslov Kniha zpěvuov,
chval božských in obsega kar 400 pesmi, 143 med njimi pa je izbral Mi-
chael Weisse, član nemško govorečega dela občestva čeških bratov, jih
prevedel v nemščino in izdal v kancionalu pod naslovom Ein new Ge-
sangbuchlen (Mladá Boleslav 1531; druga izdaja 1544,201 nato še 1564,
1575, 1583, 1611).
Omenjena pesmarica obsega 112 napevov in 157 pesmi v nemškem
jeziku, katerih predloge so poleg že omenjenih češkobratskih pesmi
predvsem latinske himne in sekvence. Zato je Ein new Gesangbuchlen
ključna pesmarica za razvoj protestantske pesmi v celoti – tudi na Nem-
škem –, kajti preko izdaje v Weissejevem kancionalu so bile latinske cer-
kvene pesmi iz 14. in 15. stoletja ter starejše himne in sekvence »kanoni-
zirane« ter nato uvedene v splošno rabo v protestantski cerkvi najprej na
Nemškem in preko izdaj v nemških pesmaricah tudi na Slovenskem.202
V slovenskih pesmaricah je tako tudi več kot dober ducat pesmi, kjer je
treba predloge za melodijo ali besedilo ali oboje iskati pri Weisseju in
preko njega pri tradiciji češkobratskega kancionala.
Pesmim slovenskih protestantov 16. stoletja je ob njihovem nastan-
ku dajala svežino in naboj živa potreba tedanje dobe, njenih ljudi ter nji-
hovih idearijev in imaginarijev, toda tudi pet stoletij po svojem nastan-
ku morejo še vedno nagovoriti – kot neizmerno pristen dokument časa,
ki se skozi svojo versko simbolizacijo razkriva kot doba najbolj pereče ek-
sistencialne nuje. Kajti iznad (renesančnega) človeka 16. stoletja se je že
začela umikati mogočna in dotlej varna kupola države Božje z Vseviš-
njim onstran sklepnika. Zato pa se je za tedanjega slehernika toliko bolj
strašljivo odprlo temno nebo življenjske negotovosti. Zagonetnosti poti
od tod onstran. Ko velikokrat ni prav nič jasno, kaj je res in kaj se samo
zdi, da je tako, kot izgleda. In ko se včasih ni mogoče z jasno zavestjo in
mirno vestjo odločiti, ali je človek ravnal bolj (v) dobro ali (v) zlo. In zato
je bilo treba Onega, ki jim je bil vse dotlej »trden grad in močna obram-
ba«, morda še zadnjič res pristno poklicati na pomagaje. Za vsakim kri-
kom pa vedno sledi premor, tišina in za njo – glasba.
200 Jan V. Novák, Arne Novák, Přehledné dějiny literatury české, IV., pregledana in razširjena izdaja, Brno
1995, 94.
201 Njihov izdajatelj in urednik je bil znameniti škof čeških bratov Jan Roh (Johann Horn, ok 1490–
1547), ki se je tudi sam trajno vpisal v češko slovstveno in kulturno zgodovino, in sicer poleg druge-
ga s kancionalom Písně chval božských (1541).
202 Na številnih mestih, kjer ni Luther sam »krščansko popravil« latinskih predreformacijskih pesmi,
je naveden prav Michael Weisse, njegova contrafacta pa so se v evangeličanski liturgiji ohranila do da-
nes. J. Čerin, n. d., 130.
škobratski kancional.200 Izdaja iz leta 1505 nosi naslov Kniha zpěvuov,
chval božských in obsega kar 400 pesmi, 143 med njimi pa je izbral Mi-
chael Weisse, član nemško govorečega dela občestva čeških bratov, jih
prevedel v nemščino in izdal v kancionalu pod naslovom Ein new Ge-
sangbuchlen (Mladá Boleslav 1531; druga izdaja 1544,201 nato še 1564,
1575, 1583, 1611).
Omenjena pesmarica obsega 112 napevov in 157 pesmi v nemškem
jeziku, katerih predloge so poleg že omenjenih češkobratskih pesmi
predvsem latinske himne in sekvence. Zato je Ein new Gesangbuchlen
ključna pesmarica za razvoj protestantske pesmi v celoti – tudi na Nem-
škem –, kajti preko izdaje v Weissejevem kancionalu so bile latinske cer-
kvene pesmi iz 14. in 15. stoletja ter starejše himne in sekvence »kanoni-
zirane« ter nato uvedene v splošno rabo v protestantski cerkvi najprej na
Nemškem in preko izdaj v nemških pesmaricah tudi na Slovenskem.202
V slovenskih pesmaricah je tako tudi več kot dober ducat pesmi, kjer je
treba predloge za melodijo ali besedilo ali oboje iskati pri Weisseju in
preko njega pri tradiciji češkobratskega kancionala.
Pesmim slovenskih protestantov 16. stoletja je ob njihovem nastan-
ku dajala svežino in naboj živa potreba tedanje dobe, njenih ljudi ter nji-
hovih idearijev in imaginarijev, toda tudi pet stoletij po svojem nastan-
ku morejo še vedno nagovoriti – kot neizmerno pristen dokument časa,
ki se skozi svojo versko simbolizacijo razkriva kot doba najbolj pereče ek-
sistencialne nuje. Kajti iznad (renesančnega) človeka 16. stoletja se je že
začela umikati mogočna in dotlej varna kupola države Božje z Vseviš-
njim onstran sklepnika. Zato pa se je za tedanjega slehernika toliko bolj
strašljivo odprlo temno nebo življenjske negotovosti. Zagonetnosti poti
od tod onstran. Ko velikokrat ni prav nič jasno, kaj je res in kaj se samo
zdi, da je tako, kot izgleda. In ko se včasih ni mogoče z jasno zavestjo in
mirno vestjo odločiti, ali je človek ravnal bolj (v) dobro ali (v) zlo. In zato
je bilo treba Onega, ki jim je bil vse dotlej »trden grad in močna obram-
ba«, morda še zadnjič res pristno poklicati na pomagaje. Za vsakim kri-
kom pa vedno sledi premor, tišina in za njo – glasba.
200 Jan V. Novák, Arne Novák, Přehledné dějiny literatury české, IV., pregledana in razširjena izdaja, Brno
1995, 94.
201 Njihov izdajatelj in urednik je bil znameniti škof čeških bratov Jan Roh (Johann Horn, ok 1490–
1547), ki se je tudi sam trajno vpisal v češko slovstveno in kulturno zgodovino, in sicer poleg druge-
ga s kancionalom Písně chval božských (1541).
202 Na številnih mestih, kjer ni Luther sam »krščansko popravil« latinskih predreformacijskih pesmi,
je naveden prav Michael Weisse, njegova contrafacta pa so se v evangeličanski liturgiji ohranila do da-
nes. J. Čerin, n. d., 130.
