Page 235 - Jonatan Vinkler, Uporniki, "hudi farji" in Hudičevi soldatje, Dissertationes 17
P. 235
en grad je naš Gospod
Zgoraj opisano se kaže tudi pri njegovem ❙ 160–164
postopanju s pesemskimi predlogami. Tru- Viri slovenskih protestantskih
bar jih povečini svobodno prepesnjuje in pesmaric: Luthrova Achtlie-
se s tem od zgolj bolj ali manj doslednega derbuch in Enchiridion, Johan-
prevoda čedalje bolj pomika v smer samo- na Waltherja Geystlich Gesank-
stojnega pesnjenja na teme iz izvirnega be- Buchleyn, Wolfganga Köpphe-
sedila. To se kaže tako v izbiri figur kot v la Psalmen und geystliche Lieder
spreminjanju (ponavadi širitvi) pesemske in Wittenbergisches Gesang-Bu-
strukture. Za Krelja, Dalmatina in preva- ch. Kancionali so poleg biblič-
jalce v Enih duhovnih peisnih 1563 pa je nih prevodov in katekizmov
po drugi strani značilna sorazmerno viso- najbolj produktiven žanr slo-
ka stopnja navezanosti na izvirnike, zato je venskega protestantskega slov-
slednje pri njih tudi bistveno lažje ugotovi- stva 16. stoletja; za očeta slo-
ti kot pri Trubarju. venske tiskane besede so bili
najbrž tudi tisti knjižni žanr,
zastran katerega se je najmanj
bal zagatnih vprašanj o »čisto-
sti doktrine« na lastni, prote-
stantski strani in ki jih pogosto
omenja zlasti v svojih nemških
predgovorih.
Zgoraj opisano se kaže tudi pri njegovem ❙ 160–164
postopanju s pesemskimi predlogami. Tru- Viri slovenskih protestantskih
bar jih povečini svobodno prepesnjuje in pesmaric: Luthrova Achtlie-
se s tem od zgolj bolj ali manj doslednega derbuch in Enchiridion, Johan-
prevoda čedalje bolj pomika v smer samo- na Waltherja Geystlich Gesank-
stojnega pesnjenja na teme iz izvirnega be- Buchleyn, Wolfganga Köpphe-
sedila. To se kaže tako v izbiri figur kot v la Psalmen und geystliche Lieder
spreminjanju (ponavadi širitvi) pesemske in Wittenbergisches Gesang-Bu-
strukture. Za Krelja, Dalmatina in preva- ch. Kancionali so poleg biblič-
jalce v Enih duhovnih peisnih 1563 pa je nih prevodov in katekizmov
po drugi strani značilna sorazmerno viso- najbolj produktiven žanr slo-
ka stopnja navezanosti na izvirnike, zato je venskega protestantskega slov-
slednje pri njih tudi bistveno lažje ugotovi- stva 16. stoletja; za očeta slo-
ti kot pri Trubarju. venske tiskane besede so bili
najbrž tudi tisti knjižni žanr,
zastran katerega se je najmanj
bal zagatnih vprašanj o »čisto-
sti doktrine« na lastni, prote-
stantski strani in ki jih pogosto
omenja zlasti v svojih nemških
predgovorih.