Page 12 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 12
– kje v okviru izobraževalne vertikale se retorika in argumentacija (že) pojavljata in
v kakšni obliki ter
– kako je mogoče obe veščini uspešno poučevati.
Ker se retorika in argumentacija pri nas zelo redko samostojno poučujeta,1 se bomo v
naši analizi posebej osredinili na tiste učne vsebine, predmete in šolske dejavnosti, ki bodi-
si po svoji tematiki ali naravi predvidevajo tudi obvladovanje obeh veščin. V mislih imamo
najprej vsebine, ki so kakorkoli povezane z javnim udejstvovanjem, zlasti tiste, ki vključu-
jejo koncepta aktivnega državljanstva in multikulturnosti. Slednja sta v zadnjih letih de-
ležna velike pozornosti tako raziskovalcev kot šolskih praktikov in načrtovalcev izobraže-
valnih politik.2 Tudi za pričujoče pisanje sta predstavljala izhodiščna dejavnika, saj je bilo
naše raziskovanje del projekta Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za iz-
obraževanje za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo, ki sta ga v obdobju 2010–
2011 izvajala Znanstveno raziskovalni center SAZU in Pedagoški inštitut.3
Učinkovita jezikovna raba, opredeljena v kontekstu uspešnega (javnega) prepričeva-
nja in utemeljenega predstavljanja stališč, je namreč v izhodišču najtesneje povezana z ra-
zvojem in pojmovanjem demokratičnosti in demokracije v evropskem kulturnem prosto-
ru vse od antike do danes. Glede na njeno naravo in prostor uporabe, bi jo v luči aktual-
nih vzgojno izobraževalnih konceptualizacij, zlasti tako imenovanih kompetenc (prim.
DESECO, 2002), lahko opredelili tudi kot svojevrstno komunikacijsko kompetenco, ki
je tudi danes ključna za posameznikovo uspešno in aktivno družbeno udejstvovanje.4 Po-
vedano z drugimi besedami, zmožnost prepričljive in/ali utemeljene zasnove tega, kar že-
limo povedati, kakor tudi zmožnost kritične presoje slišanega, predstavljajo tista ključna
orodja ali primarna sredstva, s pomočjo katerih je sploh mogoče udejanjati načela demo-
kracije. Tako ni naključje, da sta retorika in argumentacija:
1 O tem pišemo več v poglavju Problematika sodobnega poučevanja retorike in argumentacije na Slovenskem.
2 Omenimo le nekaj ključnih projektov, ki so potekali v zadnjih letih: Primerjalna raziskava državljanskega izobraževanja
in vzgoje (1997–1999, 1999–2001, Pedagoški inštitut Ljubljana); Pojem državljanstva in konstrukcija predmeta ter vsebin dr-
žavljanske vzgoje za medpredmetno poučevanje (2001–2004, Pedagoška fakulteta UL); Vključevanje stališč in vrednot v vzgoj-
no-izobraževalni proces s posebnim poudarkom na poučevanju človekovih pravic (2002–2004, Pedagoški inštitut, Ljubljana),
Državljanska vzgoja, vrednote ter stališča učencev v Sloveniji (2004, Pedagoški inštitut, Ljubljana); ICCS (International Ci-
vic and Citizenship Education Study, 2007–, Pedagoški inštitut Ljubljana); Prakse družbenega udejstvovanja mladih v so-
dobni demokratični družbi (2007, Pedagoški inštitut Ljubljana), Razvoj politoloških vsebin in didaktičnih praks za državljan-
sko vzgojo (2008–2010, Fakulteta za družbene vede, UL), Državljan(stvo) v novi dobi: državljanska vzgoja za multikulturni
in globaliziran svet (2011, Fakulteta za družbene vede, UL).
3 Več o projektu, njegovih sodelavcih in rezultatih je mogoče najti na spletni strani: http://www.medkulturni-odnosi.si/
4 O vlogi argumentacije v sodobni demokraciji glej Vezjak (2009), kjer je podobno opredeljena t. i. argumentacijska kom-
petenca.
v kakšni obliki ter
– kako je mogoče obe veščini uspešno poučevati.
Ker se retorika in argumentacija pri nas zelo redko samostojno poučujeta,1 se bomo v
naši analizi posebej osredinili na tiste učne vsebine, predmete in šolske dejavnosti, ki bodi-
si po svoji tematiki ali naravi predvidevajo tudi obvladovanje obeh veščin. V mislih imamo
najprej vsebine, ki so kakorkoli povezane z javnim udejstvovanjem, zlasti tiste, ki vključu-
jejo koncepta aktivnega državljanstva in multikulturnosti. Slednja sta v zadnjih letih de-
ležna velike pozornosti tako raziskovalcev kot šolskih praktikov in načrtovalcev izobraže-
valnih politik.2 Tudi za pričujoče pisanje sta predstavljala izhodiščna dejavnika, saj je bilo
naše raziskovanje del projekta Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za iz-
obraževanje za medkulturne odnose ter aktivno državljanstvo, ki sta ga v obdobju 2010–
2011 izvajala Znanstveno raziskovalni center SAZU in Pedagoški inštitut.3
Učinkovita jezikovna raba, opredeljena v kontekstu uspešnega (javnega) prepričeva-
nja in utemeljenega predstavljanja stališč, je namreč v izhodišču najtesneje povezana z ra-
zvojem in pojmovanjem demokratičnosti in demokracije v evropskem kulturnem prosto-
ru vse od antike do danes. Glede na njeno naravo in prostor uporabe, bi jo v luči aktual-
nih vzgojno izobraževalnih konceptualizacij, zlasti tako imenovanih kompetenc (prim.
DESECO, 2002), lahko opredelili tudi kot svojevrstno komunikacijsko kompetenco, ki
je tudi danes ključna za posameznikovo uspešno in aktivno družbeno udejstvovanje.4 Po-
vedano z drugimi besedami, zmožnost prepričljive in/ali utemeljene zasnove tega, kar že-
limo povedati, kakor tudi zmožnost kritične presoje slišanega, predstavljajo tista ključna
orodja ali primarna sredstva, s pomočjo katerih je sploh mogoče udejanjati načela demo-
kracije. Tako ni naključje, da sta retorika in argumentacija:
1 O tem pišemo več v poglavju Problematika sodobnega poučevanja retorike in argumentacije na Slovenskem.
2 Omenimo le nekaj ključnih projektov, ki so potekali v zadnjih letih: Primerjalna raziskava državljanskega izobraževanja
in vzgoje (1997–1999, 1999–2001, Pedagoški inštitut Ljubljana); Pojem državljanstva in konstrukcija predmeta ter vsebin dr-
žavljanske vzgoje za medpredmetno poučevanje (2001–2004, Pedagoška fakulteta UL); Vključevanje stališč in vrednot v vzgoj-
no-izobraževalni proces s posebnim poudarkom na poučevanju človekovih pravic (2002–2004, Pedagoški inštitut, Ljubljana),
Državljanska vzgoja, vrednote ter stališča učencev v Sloveniji (2004, Pedagoški inštitut, Ljubljana); ICCS (International Ci-
vic and Citizenship Education Study, 2007–, Pedagoški inštitut Ljubljana); Prakse družbenega udejstvovanja mladih v so-
dobni demokratični družbi (2007, Pedagoški inštitut Ljubljana), Razvoj politoloških vsebin in didaktičnih praks za državljan-
sko vzgojo (2008–2010, Fakulteta za družbene vede, UL), Državljan(stvo) v novi dobi: državljanska vzgoja za multikulturni
in globaliziran svet (2011, Fakulteta za družbene vede, UL).
3 Več o projektu, njegovih sodelavcih in rezultatih je mogoče najti na spletni strani: http://www.medkulturni-odnosi.si/
4 O vlogi argumentacije v sodobni demokraciji glej Vezjak (2009), kjer je podobno opredeljena t. i. argumentacijska kom-
petenca.
