Page 37 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 37
Kvantitativno-kvalitativna analiza učbenikov
– 8. razred: Žvanut in Vodopivec (2005, 1. izdaja – v dveh delih; nekoliko
predelana verzija zgoraj navedenega učbenika iz 7. razreda osemletke), Po-
točnik in Otič (2009, 1. izdaja); Bahar idr. (2000, 1. izdaja); Ule idr. (2000,
1. izdaja); Milharčič-Hladnik, Peček-Čuk, Devjak (2004, 2. izdaja).
– 9: razred: Razpotnik in Snoj (2005, 1. izdaja), Kern idr. (2007, 8. izda-
ja – nekoliko predelana verzija učbenika iz 8. razreda osemletke,1997, 1. iz-
daja); Dolenc idr. (2008, 1. izdaja, 3. natis – nekoliko predelana verzija uč-
benika iz 8. razreda osemletke, 1997, 1. izdaja); Račič in Večerič (2006, 4.
prenovljeni natis).
Obseg in vsebina učbenikov4
Zgodovina
Izbrane učbenike bi glede na obseg lahko razdelili v dve skupini. Prvo
skupino predstavljajo učbeniki, ki vsebujejo do 100 strani, kamor sodita
oba novejša učbenika za 6. razred devetletke (Rode in Tawitian, 2004 –
74 strani; Otič, 2006 – 59 strani). Ta okoliščina je najverjetneje povezana
s količino ur, ki je zgodovini namenjena v prvem letu učenja in znaša zgolj
35 ur, deloma pa tudi s specifičnimi cilji pouka zgodovine na začetni sto-
pnji.5 V drugo skupino bi lahko uvrstili vse ostale učbenike, ki se po obse-
gu med seboj sicer razlikujejo, saj vsebujejo od 123 pa vse do 230 strani, a
kljub temu izkazujejo skupno povprečje, ki zavzema okrog 160-170 strani.
Glede na razporeditev materiala in način njegove predstavitve (tj. raz-
merje med besedilom in slikovnim materialom) se med seboj razlikujejo
zlasti sodobnejši materiali, kjer se razlika kaže v večji oziroma manjši koli-
čini besedila, ki je namenjeno predstavitvi vsebine. Tako vsebujeta, deni-
mo, učbenika za 7. razred, v katerem je predvideno 70 ur pouka, prvi 180
strani (Mervic Simonič, 2003) in drugi »zgolj« 123 strani (Otič in Po-
točnik, 2007), medtem ko vsebujeta, denimo, učbenika za 9. razred, kjer
je predvidenih 64 ur pouka, od 168 (Dolenc idr., 2008) in celo 230 strani
(Kern idr., 2007).
Starejši učbeniki se po obsegu besedila bistveno ne razlikujejo med se-
boj in so za vse razrede (od 6. do 8. razreda) bolj ali manj enotno zasnova-
ni; vsebujejo namreč med 150 do 180 strani. Izjema je učbenik za 7. razred
(Žvanut in Vodopivec , 1995), ki se je kot edini novejši učbenik v osemletki
uporabljal še pred spremembo zakonodaje in je tudi v smislu obsega pome-
Ker so za našo analizo pomembnejši učbeniki za pouk zgodovine, slednje obravnavamo ne-
koliko bolj podrobno, medtem ko za učbenike za pouk geografije in DVE navajamo le ključ-
ne značilnosti
O tem pišemo več v poglavju Mejniki v osnovnošolskem pouku zgodovine, učni načrt in učbeniki.
– 8. razred: Žvanut in Vodopivec (2005, 1. izdaja – v dveh delih; nekoliko
predelana verzija zgoraj navedenega učbenika iz 7. razreda osemletke), Po-
točnik in Otič (2009, 1. izdaja); Bahar idr. (2000, 1. izdaja); Ule idr. (2000,
1. izdaja); Milharčič-Hladnik, Peček-Čuk, Devjak (2004, 2. izdaja).
– 9: razred: Razpotnik in Snoj (2005, 1. izdaja), Kern idr. (2007, 8. izda-
ja – nekoliko predelana verzija učbenika iz 8. razreda osemletke,1997, 1. iz-
daja); Dolenc idr. (2008, 1. izdaja, 3. natis – nekoliko predelana verzija uč-
benika iz 8. razreda osemletke, 1997, 1. izdaja); Račič in Večerič (2006, 4.
prenovljeni natis).
Obseg in vsebina učbenikov4
Zgodovina
Izbrane učbenike bi glede na obseg lahko razdelili v dve skupini. Prvo
skupino predstavljajo učbeniki, ki vsebujejo do 100 strani, kamor sodita
oba novejša učbenika za 6. razred devetletke (Rode in Tawitian, 2004 –
74 strani; Otič, 2006 – 59 strani). Ta okoliščina je najverjetneje povezana
s količino ur, ki je zgodovini namenjena v prvem letu učenja in znaša zgolj
35 ur, deloma pa tudi s specifičnimi cilji pouka zgodovine na začetni sto-
pnji.5 V drugo skupino bi lahko uvrstili vse ostale učbenike, ki se po obse-
gu med seboj sicer razlikujejo, saj vsebujejo od 123 pa vse do 230 strani, a
kljub temu izkazujejo skupno povprečje, ki zavzema okrog 160-170 strani.
Glede na razporeditev materiala in način njegove predstavitve (tj. raz-
merje med besedilom in slikovnim materialom) se med seboj razlikujejo
zlasti sodobnejši materiali, kjer se razlika kaže v večji oziroma manjši koli-
čini besedila, ki je namenjeno predstavitvi vsebine. Tako vsebujeta, deni-
mo, učbenika za 7. razred, v katerem je predvideno 70 ur pouka, prvi 180
strani (Mervic Simonič, 2003) in drugi »zgolj« 123 strani (Otič in Po-
točnik, 2007), medtem ko vsebujeta, denimo, učbenika za 9. razred, kjer
je predvidenih 64 ur pouka, od 168 (Dolenc idr., 2008) in celo 230 strani
(Kern idr., 2007).
Starejši učbeniki se po obsegu besedila bistveno ne razlikujejo med se-
boj in so za vse razrede (od 6. do 8. razreda) bolj ali manj enotno zasnova-
ni; vsebujejo namreč med 150 do 180 strani. Izjema je učbenik za 7. razred
(Žvanut in Vodopivec , 1995), ki se je kot edini novejši učbenik v osemletki
uporabljal še pred spremembo zakonodaje in je tudi v smislu obsega pome-
Ker so za našo analizo pomembnejši učbeniki za pouk zgodovine, slednje obravnavamo ne-
koliko bolj podrobno, medtem ko za učbenike za pouk geografije in DVE navajamo le ključ-
ne značilnosti
O tem pišemo več v poglavju Mejniki v osnovnošolskem pouku zgodovine, učni načrt in učbeniki.
