Page 375 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 375
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– akterji: Evropa, prebivalci Zahodne Evrope, Zahodna Evropa, Nemči-
ja, zahodnoevropsko tržišče, EGS, EFTA, evropske države, EU, socialistič-
ne države vzhodne Evrope
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (rast prebivalstva, napredovanje,
razvoj gospodarstva, povezovanje), vrsta dogodkov (nastanek EGS, EFTA,
EU, SEV, naftna kriza), vrsta stanja (pomanjkanje, zlata doba, Evropa –
druga gospodarska sila sveta, odrezanost od Zahoda), liberalne (ukinitev
carin, enotni trg, uvedba skupnega evropskega parlamenta), socialistične
(sovjetski gospodarski model, plansko gospodarstvo, neodvisnost od kapi-
talističnega sveta)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Mercedes, simbol nemške avtomobil-
ske industrije«, »Sovjetska zapora zahodnega Berlina«, »Film 1984«,
»Pred izložbo«), slika (»Združene države Evrope«), politični zemljevid
(»Evropske gospodarske povezave v drugi polovici 20. stoletja.«), tabela
(»standard prebivalstva«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 117 (povzetek): 1945 – 1948: velike gospodarske težave Evrope.
Po 1948: dve desetletji nepretrganega razvoja – »zlata doba«.
Njeni vzroki:
Znanstveni in tehnični napredek, ki se je začel že med drugo svetovno
vojno in nadaljeval po 1945.
Vlade so pospeševale gospodarski razvoj in s tem poskrbele za brez-
poselne.
Pomembna vloga Marshallovega načrta pri oživljanju gospodarstva.
Večja uporaba kmetijske mehanizacije in umetnih gnojil je povečala
hektarski donos.
Odvečna delovna sila je odšla v industrijo in na druga dela. (1914 –
50 % ljudi zaposlenih v kmetijstvu; 1960 – le še 17 %)
»Baby boom« (veliko število rojstev) po drugi svetovni vojni (1940:
264 milijonov prebivalcev Zahodne Evrope; 1970 že 320 milijonov) spod-
budi gospodarsko rast.
(po Alan Farmer: An Introduction to Modern European History
1890–1990, London 2000)
– akterji: Evropa, prebivalci Zahodne Evrope, Zahodna Evropa, Nemči-
ja, zahodnoevropsko tržišče, EGS, EFTA, evropske države, EU, socialistič-
ne države vzhodne Evrope
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (rast prebivalstva, napredovanje,
razvoj gospodarstva, povezovanje), vrsta dogodkov (nastanek EGS, EFTA,
EU, SEV, naftna kriza), vrsta stanja (pomanjkanje, zlata doba, Evropa –
druga gospodarska sila sveta, odrezanost od Zahoda), liberalne (ukinitev
carin, enotni trg, uvedba skupnega evropskega parlamenta), socialistične
(sovjetski gospodarski model, plansko gospodarstvo, neodvisnost od kapi-
talističnega sveta)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Mercedes, simbol nemške avtomobil-
ske industrije«, »Sovjetska zapora zahodnega Berlina«, »Film 1984«,
»Pred izložbo«), slika (»Združene države Evrope«), politični zemljevid
(»Evropske gospodarske povezave v drugi polovici 20. stoletja.«), tabela
(»standard prebivalstva«)
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
a) str. 117 (povzetek): 1945 – 1948: velike gospodarske težave Evrope.
Po 1948: dve desetletji nepretrganega razvoja – »zlata doba«.
Njeni vzroki:
Znanstveni in tehnični napredek, ki se je začel že med drugo svetovno
vojno in nadaljeval po 1945.
Vlade so pospeševale gospodarski razvoj in s tem poskrbele za brez-
poselne.
Pomembna vloga Marshallovega načrta pri oživljanju gospodarstva.
Večja uporaba kmetijske mehanizacije in umetnih gnojil je povečala
hektarski donos.
Odvečna delovna sila je odšla v industrijo in na druga dela. (1914 –
50 % ljudi zaposlenih v kmetijstvu; 1960 – le še 17 %)
»Baby boom« (veliko število rojstev) po drugi svetovni vojni (1940:
264 milijonov prebivalcev Zahodne Evrope; 1970 že 320 milijonov) spod-
budi gospodarsko rast.
(po Alan Farmer: An Introduction to Modern European History
1890–1990, London 2000)
