Page 362 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 362
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– akterji: komunisti, kominterna, Sovjetska zveza, delavci, evropski ko-
munisti, Velika Britanija, narodna vlada, Francija, socialisti, radikali, ko-
munisti, Ljudska fronta, Španija, mednarodne brigade prostovoljcev
– vrednote: vrste družbenih sprememb (rešitev gospodarske krize, soci-
alne reforme), vrste stanja (vpliv SZ na evropske komuniste), vrste dogod-
kov (španska državljanska vojna)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Pablo Picasso: Guernica«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 47 (osrednje besedilo): Demokracija med komunizmom in fašiz-
mom: Komuniste po vsej Evropi je prek kominterne vodila Sovjetska zve-
za. Ta se je ob veliki gospodarski krizi nadejala, da bo revščina prignala de-
lavce v revolucijo tudi v drugih evropskih deželah. Evropske komuniste je
pripravljala, da prevzamejo vodstvo teh revolucij. Vendar so se voditelji ko-
minterne motili. Večji vpliv so v času krize dobile razne vrste fašizma, ki je
bil izrazito naravnan proti komunizmu.
/…/
V Veliki Britaniji, kjer je bila demokratična tradicija najdaljša, je bilo fa-
šistično gibanje v času krize zelo šibko. Gospodarsko krizo je rešila skupna
»narodna« vlada. V Franciji so demokracijo pred fašističnimi gibanji reše-
vali socialisti, radikali in komunisti z Ljudsko fronto. Ta je leta 1936 zma-
gala na volitvah in je s svojim uspešnim programom socialnih reform po-
stala vzor takega sodelovanja po Evropi.
b) str. 47 (osrednje besedilo): Španska državljanska vojna: Španija je na
pritisk demokratičnih sil in nekaterih oficirjev po osmih letih diktature
leta 1931 postala demokratična republika. Na volitvah leta 1936 je zmaga-
la Ljudska fronta, sestavljena iz socialistov, komunistov in republikancev.
Zaradi reform v korist delavcev in omejevanja moči vojske in katoliške cer-
kve (velika posestva) se je republikanski vladi uprl del vojske. Upor, ki so
ga podprli industrialci, veleposestniki (tudi Cerkev) in fašistično gibanje,
razširjeno zlasti med oficirji, je vodil general Franco. Upornikom sta voja-
ško pomagali Nemčija in Italija. Francija in Velika Britanija se v špansko
državljansko vojno nista hoteli vmešavati. Vladi Ljudske fronte je z orož-
jem in svetovalci pomagala Sovjetska zveza, ki je prek kominterne pomaga-
la organizirati mednarodne brigade prostovoljcev iz vse Evrope (30 000
borcev, od tega 500 iz Slovenije).
– akterji: komunisti, kominterna, Sovjetska zveza, delavci, evropski ko-
munisti, Velika Britanija, narodna vlada, Francija, socialisti, radikali, ko-
munisti, Ljudska fronta, Španija, mednarodne brigade prostovoljcev
– vrednote: vrste družbenih sprememb (rešitev gospodarske krize, soci-
alne reforme), vrste stanja (vpliv SZ na evropske komuniste), vrste dogod-
kov (španska državljanska vojna)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Pablo Picasso: Guernica«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 47 (osrednje besedilo): Demokracija med komunizmom in fašiz-
mom: Komuniste po vsej Evropi je prek kominterne vodila Sovjetska zve-
za. Ta se je ob veliki gospodarski krizi nadejala, da bo revščina prignala de-
lavce v revolucijo tudi v drugih evropskih deželah. Evropske komuniste je
pripravljala, da prevzamejo vodstvo teh revolucij. Vendar so se voditelji ko-
minterne motili. Večji vpliv so v času krize dobile razne vrste fašizma, ki je
bil izrazito naravnan proti komunizmu.
/…/
V Veliki Britaniji, kjer je bila demokratična tradicija najdaljša, je bilo fa-
šistično gibanje v času krize zelo šibko. Gospodarsko krizo je rešila skupna
»narodna« vlada. V Franciji so demokracijo pred fašističnimi gibanji reše-
vali socialisti, radikali in komunisti z Ljudsko fronto. Ta je leta 1936 zma-
gala na volitvah in je s svojim uspešnim programom socialnih reform po-
stala vzor takega sodelovanja po Evropi.
b) str. 47 (osrednje besedilo): Španska državljanska vojna: Španija je na
pritisk demokratičnih sil in nekaterih oficirjev po osmih letih diktature
leta 1931 postala demokratična republika. Na volitvah leta 1936 je zmaga-
la Ljudska fronta, sestavljena iz socialistov, komunistov in republikancev.
Zaradi reform v korist delavcev in omejevanja moči vojske in katoliške cer-
kve (velika posestva) se je republikanski vladi uprl del vojske. Upor, ki so
ga podprli industrialci, veleposestniki (tudi Cerkev) in fašistično gibanje,
razširjeno zlasti med oficirji, je vodil general Franco. Upornikom sta voja-
ško pomagali Nemčija in Italija. Francija in Velika Britanija se v špansko
državljansko vojno nista hoteli vmešavati. Vladi Ljudske fronte je z orož-
jem in svetovalci pomagala Sovjetska zveza, ki je prek kominterne pomaga-
la organizirati mednarodne brigade prostovoljcev iz vse Evrope (30 000
borcev, od tega 500 iz Slovenije).
