Page 367 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 367
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
ji pravico do vodilne vloge in uveljavljanje novega reda v Evropi, Japonski v
azijskem prostoru in Italiji v Sredozemlju. /…/
K trojnemu paktu so pod nemškim političnim pritiskom novembra
1940 pristopile Madžarska, Romunija in Slovaška, marca 1941 pa še Bol-
garija in Jugoslavija. S podpisom pakta so Nemčiji priznale vodilno vlogo v
Evropi in v nadaljnjih spopadih tudi vojaško sodelovale z njo.
c) str. 78 (osrednje besedilo): Razširitev spopadov: 7. Decembra 1941 je
Japonska bombardirala Pearl Harbor na Havajih, kjer je bila večina ameri-
škega pacifiškega ladjevja. S tem se je evropska vojna spremenila v svetovno.
č) str. 78 (osrednje besedilo): Protifašistična koalicija: Vojaški uspehi
članic trojnega pakta so resda precej povečali meje njenih imperijev, toda
po drugi strani so jim namesto osamljene Velike Britanije nasproti stale tri
velesile, poleg Velike Britanije še Sovjetska zveza in ZDA. Njihovih vodite-
ljev Churchilla, Stalina in Roosevelta se je oprijelo ime veliki trije.
Churchill in Roosevelt sta pojasnila vojne cilje 14. Avgusta 1941. V
Atlantski listini sta zapisala, da državi ne težita za širjenjem lastnega oze-
mlja, da nasprotujeta nasilnemu širjenju meja, da bo po zmagi nad sku-
pnim sovražnikom narodom omogočeno živeti svobodno, si izbirati lastno
vladavino in svobodno trgovati. Listina je vzbudila pri bojujočih se naro-
dih upanje na obnovo lastnih demokratičnih držav. Nanjo so se v zahtevah
sklicevali manjši narodi v podjarmljeni Evropi. /…/
d) str. 79. (naloga): Razmisli: Kaj je povezovalo države, ki so podpisa-
le Atlantsko listino? Kaj so v njej videli podjarmljeni narodi Evrope?
XV. vsebinski sklop/tema: DRUGA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Za frontnimi črtami
– akterji: nacistična Nemčija,nacisti, Judje, okupirana Evropa, domači
nacisti, zavojevalci, skupine različnih ideoloških usmeritev, odporniki, ko-
munisti, Američani
– vrednote: vrste družbenih sprememb (določitev novih meja in držav,
upor), vrste stanj (obstoj okupatorskih sistemov), vrste dogodkov (odziv
umetnosti na vojno), liberalne (ilegalni tisk, zbiranje informacij, diverzije,
vojaška dejavnost, levo usmerjene skupine), občečloveške (kritika – evrop-
ski antisemitizem, rasna teorija, kolaboracija, holokavst, pravičnejši svet)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Nemška propaganda«, »Poziv britanskim
ženskam«), fotografija (»Vidkun Quisling«, »Auschwitz«, »Veliki dik-
tator«)
ji pravico do vodilne vloge in uveljavljanje novega reda v Evropi, Japonski v
azijskem prostoru in Italiji v Sredozemlju. /…/
K trojnemu paktu so pod nemškim političnim pritiskom novembra
1940 pristopile Madžarska, Romunija in Slovaška, marca 1941 pa še Bol-
garija in Jugoslavija. S podpisom pakta so Nemčiji priznale vodilno vlogo v
Evropi in v nadaljnjih spopadih tudi vojaško sodelovale z njo.
c) str. 78 (osrednje besedilo): Razširitev spopadov: 7. Decembra 1941 je
Japonska bombardirala Pearl Harbor na Havajih, kjer je bila večina ameri-
škega pacifiškega ladjevja. S tem se je evropska vojna spremenila v svetovno.
č) str. 78 (osrednje besedilo): Protifašistična koalicija: Vojaški uspehi
članic trojnega pakta so resda precej povečali meje njenih imperijev, toda
po drugi strani so jim namesto osamljene Velike Britanije nasproti stale tri
velesile, poleg Velike Britanije še Sovjetska zveza in ZDA. Njihovih vodite-
ljev Churchilla, Stalina in Roosevelta se je oprijelo ime veliki trije.
Churchill in Roosevelt sta pojasnila vojne cilje 14. Avgusta 1941. V
Atlantski listini sta zapisala, da državi ne težita za širjenjem lastnega oze-
mlja, da nasprotujeta nasilnemu širjenju meja, da bo po zmagi nad sku-
pnim sovražnikom narodom omogočeno živeti svobodno, si izbirati lastno
vladavino in svobodno trgovati. Listina je vzbudila pri bojujočih se naro-
dih upanje na obnovo lastnih demokratičnih držav. Nanjo so se v zahtevah
sklicevali manjši narodi v podjarmljeni Evropi. /…/
d) str. 79. (naloga): Razmisli: Kaj je povezovalo države, ki so podpisa-
le Atlantsko listino? Kaj so v njej videli podjarmljeni narodi Evrope?
XV. vsebinski sklop/tema: DRUGA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Za frontnimi črtami
– akterji: nacistična Nemčija,nacisti, Judje, okupirana Evropa, domači
nacisti, zavojevalci, skupine različnih ideoloških usmeritev, odporniki, ko-
munisti, Američani
– vrednote: vrste družbenih sprememb (določitev novih meja in držav,
upor), vrste stanj (obstoj okupatorskih sistemov), vrste dogodkov (odziv
umetnosti na vojno), liberalne (ilegalni tisk, zbiranje informacij, diverzije,
vojaška dejavnost, levo usmerjene skupine), občečloveške (kritika – evrop-
ski antisemitizem, rasna teorija, kolaboracija, holokavst, pravičnejši svet)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Nemška propaganda«, »Poziv britanskim
ženskam«), fotografija (»Vidkun Quisling«, »Auschwitz«, »Veliki dik-
tator«)
