Page 365 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 365
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
čiji«. V njej bi bili tudi vsi Nemci iz sosednjih držav. V rodovitnih ravni-
cah vzhodne Evrope so si hoteli zagotoviti življenjski prostor. Skladno s ra-
sistično teorijo naj bi uničili pripadnike »nižjih ras«, v prvi vrsti Jude in
Rome, Slovane pa bi izrabili za suženjsko delovno silo. /…/
Da bi se izognil nepotrebnemu vojskovanju, je Hitler v drugih evrop-
skih državah podpiral politične skupine in voditelje, naklonjene njegovim
idejam. Te so bile pripravljene z Nemčijo podpisati pogodbe o sodelova-
nju pod pogoji, ki jih je narekoval Hitler. Državam, ki bi se upirale novemu
evropskemu redu, je Hitler namenil uničenje.
b) str. 74 (osrednje besedilo): Zaščitnici versajske Evrope nepripravlje-
ni na vojno: Zmagovalki prve svetovne vojne in stebra evropske demokra-
cije Velika Britanija in Francija, nista storili ničesar, da bi Nemčiji prepre-
čili priključitev Posarja, Avstrije in Češke. Zaradi tega sta bili njuni vladi
pod hudim pritiskom domačega protinemško razpoloženega prebivalstva.
Ko se je Nemčija obrnila proti Poljski, nista bili več pripravljeni popuščati
Hitlerjevim zahtevam, zato sta Francija in Velika Britanija Poljski zagoto-
vili nedotakljivost njenih meja.
Na vojno pa zahodni sili nista bili pripravljeni. Bistveno manj kot Nem-
čija sta vlagali v vojsko, oborožitev kopenskih sli je bila precej zastarela,
Francija je bila zaverovana v neprebojnost svoje obrambne linije ob nem-
ški meji, ni pa mislila na ofenzivno vojskovanje, medtem ko je Velika Bri-
tanija največ vlagala v mornarico in letalstvo. Najhuje je bilo, da so ostare-
li francoski generali, ki naj bi vodili kopensko vojno proti Nemčiji, podce-
njevali vojaške novosti.
c) str. 75 (osrednje besedilo): Napad na Poljsko – začetek vojne: Nemči-
ja je 1. septembra 1939 brez vojne napovedi napadla Poljsko. Poljska voj-
ska se ni mogla upirati nemškemu blitzkriegu – hitremu prodoru oklepnih
enot ob izdatni podpori pehote in letalstva. Velika Britanija in Francija sta
držali besedo, ki sta jo dali Poljski, in 3. septembra napovedali vojno Nem-
čiji. Toda njune enote nisp prestopile nemške meje, temveč čakale na oko-
pih. /…/
Nemčija je po okupaciji začela uveljavljati svoj novi evropski red. Iz pri-
ključenih področij so izganjali Poljake in Jude. Na njihove domove so nase-
ljevali Nemce iz vzhodnih poljskih predelov in baltiških držav. Preganjali
so poljske izobražence, poljski jezik pa izgnali iz uradnih ustanov. Za Jude
so odprli nova uničevalna koncentracijska taborišča. Nasilno preseljevanje
in fizično uničenje je nemški okupator uveljavil še v drugih deželah, toda
čiji«. V njej bi bili tudi vsi Nemci iz sosednjih držav. V rodovitnih ravni-
cah vzhodne Evrope so si hoteli zagotoviti življenjski prostor. Skladno s ra-
sistično teorijo naj bi uničili pripadnike »nižjih ras«, v prvi vrsti Jude in
Rome, Slovane pa bi izrabili za suženjsko delovno silo. /…/
Da bi se izognil nepotrebnemu vojskovanju, je Hitler v drugih evrop-
skih državah podpiral politične skupine in voditelje, naklonjene njegovim
idejam. Te so bile pripravljene z Nemčijo podpisati pogodbe o sodelova-
nju pod pogoji, ki jih je narekoval Hitler. Državam, ki bi se upirale novemu
evropskemu redu, je Hitler namenil uničenje.
b) str. 74 (osrednje besedilo): Zaščitnici versajske Evrope nepripravlje-
ni na vojno: Zmagovalki prve svetovne vojne in stebra evropske demokra-
cije Velika Britanija in Francija, nista storili ničesar, da bi Nemčiji prepre-
čili priključitev Posarja, Avstrije in Češke. Zaradi tega sta bili njuni vladi
pod hudim pritiskom domačega protinemško razpoloženega prebivalstva.
Ko se je Nemčija obrnila proti Poljski, nista bili več pripravljeni popuščati
Hitlerjevim zahtevam, zato sta Francija in Velika Britanija Poljski zagoto-
vili nedotakljivost njenih meja.
Na vojno pa zahodni sili nista bili pripravljeni. Bistveno manj kot Nem-
čija sta vlagali v vojsko, oborožitev kopenskih sli je bila precej zastarela,
Francija je bila zaverovana v neprebojnost svoje obrambne linije ob nem-
ški meji, ni pa mislila na ofenzivno vojskovanje, medtem ko je Velika Bri-
tanija največ vlagala v mornarico in letalstvo. Najhuje je bilo, da so ostare-
li francoski generali, ki naj bi vodili kopensko vojno proti Nemčiji, podce-
njevali vojaške novosti.
c) str. 75 (osrednje besedilo): Napad na Poljsko – začetek vojne: Nemči-
ja je 1. septembra 1939 brez vojne napovedi napadla Poljsko. Poljska voj-
ska se ni mogla upirati nemškemu blitzkriegu – hitremu prodoru oklepnih
enot ob izdatni podpori pehote in letalstva. Velika Britanija in Francija sta
držali besedo, ki sta jo dali Poljski, in 3. septembra napovedali vojno Nem-
čiji. Toda njune enote nisp prestopile nemške meje, temveč čakale na oko-
pih. /…/
Nemčija je po okupaciji začela uveljavljati svoj novi evropski red. Iz pri-
ključenih področij so izganjali Poljake in Jude. Na njihove domove so nase-
ljevali Nemce iz vzhodnih poljskih predelov in baltiških držav. Preganjali
so poljske izobražence, poljski jezik pa izgnali iz uradnih ustanov. Za Jude
so odprli nova uničevalna koncentracijska taborišča. Nasilno preseljevanje
in fizično uničenje je nemški okupator uveljavil še v drugih deželah, toda
