Page 360 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 360
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Čeprav so si socialisti in komunisti prizadevali za podobne cilje, so mar-
sikje postali najhujši politični nasprotniki. Drug drugega so obtoževali, da
rušijo enotno nastopanje brezpravnega delavstva. Komunistične stranke so
bile zaradi protizakonitega in terorističnega delovanja v mnogih državah
prepovedane.
b) str. 35 (osrednje besedilo): Demokratične države: Vrednote demokra-
cije so bile najbolj uveljavljene v zahodni Evropi. Največjo tradicijo parla-
mentarnega življenja je imela Velika Britanija. Zaradi vse večjih zahtev de-
lavskih slojev po soodločanju in socialni pravičnosti je tam nekajkrat pri-
šla v vlado delavska (laburistična) stranka. Britanski delavci, dobro organi-
zirani v sindikatih, so izsilili tolikšne ugodnosti, da se je kvalificiran (stro-
kovno izšolan) delavec štel v razmeroma dobro preskrbljen srednji sloj pre-
bivalstva.
VIII. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE
VOJNE
– naslov: Totalitarizem: fašizem, nacizem
– akterji: Hitlerjeva Nemčija
– vrednote: vrsta dogodkov (izstop Nemčije iz DN, kršitve versajske po-
godbe, oboroževanje, zasedba Porenja, zahteve po drugačni ureditvi), vrsta
družbenih sprememb (širitev nacizma)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Nacistična manifestacija v Nürnber-
gu leta 1937«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 40 (osrednje besedilo): Hitlerjeva Nemčija je takoj izstopila iz
Društva narodov in začela očitno kršiti versajsko mirovno pogodbo. Zače-
la se je oboroževati, vojska je zasegla Porenje ob francoski meji, kamor ne bi
smela. Nacizem so začeli širiti tudi med številne nemške manjšine v Franci-
ji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. Vse glasnejše so bile nemške zahteve po dru-
gačni ureditvi Evrope in sveta.
IX. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Sovjetski totalitarizem: stalinizem
– akterji: Sovjetska zveza, Nemci, sovjeti, nasprotniki revolucije, drža-
ve antante
Čeprav so si socialisti in komunisti prizadevali za podobne cilje, so mar-
sikje postali najhujši politični nasprotniki. Drug drugega so obtoževali, da
rušijo enotno nastopanje brezpravnega delavstva. Komunistične stranke so
bile zaradi protizakonitega in terorističnega delovanja v mnogih državah
prepovedane.
b) str. 35 (osrednje besedilo): Demokratične države: Vrednote demokra-
cije so bile najbolj uveljavljene v zahodni Evropi. Največjo tradicijo parla-
mentarnega življenja je imela Velika Britanija. Zaradi vse večjih zahtev de-
lavskih slojev po soodločanju in socialni pravičnosti je tam nekajkrat pri-
šla v vlado delavska (laburistična) stranka. Britanski delavci, dobro organi-
zirani v sindikatih, so izsilili tolikšne ugodnosti, da se je kvalificiran (stro-
kovno izšolan) delavec štel v razmeroma dobro preskrbljen srednji sloj pre-
bivalstva.
VIII. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE
VOJNE
– naslov: Totalitarizem: fašizem, nacizem
– akterji: Hitlerjeva Nemčija
– vrednote: vrsta dogodkov (izstop Nemčije iz DN, kršitve versajske po-
godbe, oboroževanje, zasedba Porenja, zahteve po drugačni ureditvi), vrsta
družbenih sprememb (širitev nacizma)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Nacistična manifestacija v Nürnber-
gu leta 1937«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 40 (osrednje besedilo): Hitlerjeva Nemčija je takoj izstopila iz
Društva narodov in začela očitno kršiti versajsko mirovno pogodbo. Zače-
la se je oboroževati, vojska je zasegla Porenje ob francoski meji, kamor ne bi
smela. Nacizem so začeli širiti tudi med številne nemške manjšine v Franci-
ji, Češkoslovaški in Jugoslaviji. Vse glasnejše so bile nemške zahteve po dru-
gačni ureditvi Evrope in sveta.
IX. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Sovjetski totalitarizem: stalinizem
– akterji: Sovjetska zveza, Nemci, sovjeti, nasprotniki revolucije, drža-
ve antante
