Page 358 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 358
 Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...

ferenci. Zaradi revolucije niso povabili Sovjetske zveze. Države poraženke
(Nemčija, Avstrija, Madžarska in Turčija) so bile povabljene samo za pod-
pis posameznih mirovnih pogodb. Konferenca naj bi rešila nasprotja med
državami, zaradi katerih se je vojna začela in omogočila, da v vseh državah
zavladata parlamentarna demokracija in svobodno tržno gospodarstvo.
Glavno besedo pri urejanju povojne Evrope so si vzele štiri glavne zmago-
valke: ZDA, Velika Britanija, Francija in Italija.

b) str. 27 (osrednje besedilo): Mirovne pogodbe: Za glavnega krivca za
vojno je bila razglašena Nemčija, ki je morala 28. junija 1919 v Versaille-
su (dvorec pri Parizu) prva podpisati mir. Od tod ime o versajski uredi-
tvi Evrope.

VI. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Kultura in nov način življenja
– akterji: BBC, evropska civilizacija, intelektualci, filozofi, zgodovinar-
ji, pisatelji, navadni ljudje
– vrednote: vrste družbenih stanj (samouničevalnost evropske civiliza-
cije), vrste dogodkov (napoved propada), vrste družbenih sprememb (vda-
janje veseljačenju, hiter način življenja in poslovanja), občečloveške (sreča-
nje s kulturo, glasbene novosti), emocionalne (nemoč, klanje, občutek nič-
vrednosti življenja, brezskrbno veseljačenje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Govori radio London«), slika (»Kazi-
mir Malevič«, »Charleston«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 32 (komentar k risbi): 14. Novembra 1922 je začel redno oddaja-
ti prvi evropski radio, znameniti BBC (British Broadcasting Company) v
Londonu.
b) str. 32 (osrednje besedilo): Izgubljena generacija – duhovna kriza: Ka-
tastrofa prve svetovne vojne je jasno pokazala samouničevalnost evropske
(v primerjavi z azijsko zahodne ) civilizacije. Različni intelektualci, filozo-
fi, zgodovinarji, pisatelji so začeli napovedovati njen propad. Nemoč na-
vadnih ljudi, da bi se med vojno izognili velikemu klanju, občutek ničvre-
dnosti človeškega življenja in potem občutek sreče, da so vojno preživeli,
so vplivali na to, da so se ljudje takoj po vojni vdajali brezskrbnemu vese-
ljačenju.
   353   354   355   356   357   358   359   360   361   362   363