Page 361 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 361
Korpus omemb pojma Evropa v izbranih učbenikih za pouk zgodovine ...
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (zadušitev revolucije, politična
in gospodarska osama)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Traktorji – ponos socialističnega kme-
tijstva«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 41 (osredje besedilo): Težavno iskanje nove poti: Prva država, v ka-
teri naj bi oblast z revolucijo prevzeli delavci, je imela v prvih letih svojega
obstoja velike težave. Rodila se je sredi vojne in je podpisala premirje sebi
v škodo (Brest-Litovsk), da bi vojskovanje z Nemci končala. V letih 1917 –
1922 je morala oblast sovjetov (delavskih svetov) zmagati še v državljanski
vojni proti nasprotnikom revolucije, ki so jim izdatno pomagale antantne
države. Pričakovane revolucije v drugih evropskih državah so bile zaduše-
ne ali jih ni bilo. Sovjetska zveza je po vojni ostala politično in gospodar-
sko osamljena.
X. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Zunajevropske dežele
– akterji: Japonska, veleposestniško-vojaški sloj, cesar, Evropa
– vrednote: vrsta stanja (nacionalizem, militarizem, vpliv zahodnega ka-
pitalizma, rušenje tradicionalne družbene ureditve, podobnost z evropskim
fašizmom), vrsta družbenih sprememb (vračanje k stari kmečki družbi)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 44 (osrednje besedilo): Japonska: Značilnost japonskega načina
vladanja sta bila nacionalizem in militarizem. Vpliv zahodnega kapitaliz-
ma, ki je rušil japonsko tradicionalno družbeno ureditev, so skušali omejiti
z vračanjem k stari kmečki družbi. Vladal ji je veleposestniško-vojaški sloj.
Simbol take družbene ureditve je bil cesar kot božji sin in predstavnik ja-
ponskega naroda, katerega kulturno poslanstvo je vladati vsej vzhodni Azi-
ji. Japonska državna ureditev in ideologija v tridesetih letih sta bila podob-
na evropskemu fašizmu.
XI. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Zahteve po novi ureditvi
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (zadušitev revolucije, politična
in gospodarska osama)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Traktorji – ponos socialističnega kme-
tijstva«)
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 41 (osredje besedilo): Težavno iskanje nove poti: Prva država, v ka-
teri naj bi oblast z revolucijo prevzeli delavci, je imela v prvih letih svojega
obstoja velike težave. Rodila se je sredi vojne in je podpisala premirje sebi
v škodo (Brest-Litovsk), da bi vojskovanje z Nemci končala. V letih 1917 –
1922 je morala oblast sovjetov (delavskih svetov) zmagati še v državljanski
vojni proti nasprotnikom revolucije, ki so jim izdatno pomagale antantne
države. Pričakovane revolucije v drugih evropskih državah so bile zaduše-
ne ali jih ni bilo. Sovjetska zveza je po vojni ostala politično in gospodar-
sko osamljena.
X. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Zunajevropske dežele
– akterji: Japonska, veleposestniško-vojaški sloj, cesar, Evropa
– vrednote: vrsta stanja (nacionalizem, militarizem, vpliv zahodnega ka-
pitalizma, rušenje tradicionalne družbene ureditve, podobnost z evropskim
fašizmom), vrsta družbenih sprememb (vračanje k stari kmečki družbi)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material:
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
a) str. 44 (osrednje besedilo): Japonska: Značilnost japonskega načina
vladanja sta bila nacionalizem in militarizem. Vpliv zahodnega kapitaliz-
ma, ki je rušil japonsko tradicionalno družbeno ureditev, so skušali omejiti
z vračanjem k stari kmečki družbi. Vladal ji je veleposestniško-vojaški sloj.
Simbol take družbene ureditve je bil cesar kot božji sin in predstavnik ja-
ponskega naroda, katerega kulturno poslanstvo je vladati vsej vzhodni Azi-
ji. Japonska državna ureditev in ideologija v tridesetih letih sta bila podob-
na evropskemu fašizmu.
XI. vsebinski sklop/tema: OD PRVE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
– naslov: Zahteve po novi ureditvi
