Page 364 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 364
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
vojnah leta 1912 in 1913. Jugoslavija zato ni bila v prijateljskem odnosu s
sosedami, razen z Romunijo in Grčijo. Največjo nevarnost sta predstavljali
ravno Italija in Madžarska. Po razpadu Avstro-Ogrske je ostalo veliko Ma-
džarov v novih državah, ki so nastale na ozemlju bivše Ogrske; skoraj pol
milijona tudi v Jugoslaviji. Madžari so takoj po vojni skušali kraljestvo pod
odstavljenim cesarjem Karlom nekajkrat obnoviti. Jugoslavija, Romunija
in Češkoslovaška so se zato povezale v malo antanto. Italija pa je s širitvi-
jo na Balkan in Jadransko morje hotela postati velesila na tem koncu Evro-
pe. Vendar je zaščito nad Jugoslavijo prevzela Francija, ki je v soglasju z Ve-
liko Britanijo podpirala povečano Srbijo kot protiutež nemškim, italijan-
skim in ruskim (sovjetskim) željam po Balkanu.
Razmerje sil v Evropi se je spremenilo sredi tridesetih let, ko je začela Hi-
tlerjeva Nemčija odkrito kršiti versajsko mirovno pogodbo in se povezova-
ti z Italijo.
XIII. vsebinski sklop/tema: DRUGA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Novi katastrofi naproti
– akterji: nacistična Nemčija, Hitler, Velika Nemčija, politične skupine
in voditelji, Velika Britanija, Francija, Poljska, Poljaki, Judi, Nemci, nem-
ški okupatorji
– vrednote: vrste družbenih sprememb (novi evropski red), vrste stanja
(sistematična priprava na vojno, podpora, nezanimanje, nepripravljenost
na vojno), vrste dogodkov (zavzetje Poljske, začetek vojne, izganjanje Po-
ljakov n Judov), občečloveške (kritika – rasno uničevanje, suženjsko izko-
riščanje, pregon izobražencev, poljskega jezika, odpiranje uničevalnih kon-
centracijskih taborišč), liberalne (zmagovalki prve svetovne vojne, stebra
evropske demokracije), emocionalne (hud pritisk, protinemško razpolože-
nje, zaverovanost vase, podcenjevanje novosti, trpeti, izbrisati s sveta)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Hitler«), fotografija (»Začetek vojne«,
»Podpis nemško-sovjetskega pakta«, »Srečanje nemške in sovjetske voj-
ske v razkosani Poljski«, »Finske enote«, »Parada v Parizu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 74 (osrednje besedilo): Nemški načrti o novem evropskem redu:
Nacistična Nemčija je že do jeseni 1939 zasedla del ozemelj, izgubljenih
po prvi svetovni vojni. Toda Hitlerju to ni zadostovalo. V njegovih načr-
tih naj bi v novem evropskem redu osrednja vloga pripadla »Veliki Nem-
vojnah leta 1912 in 1913. Jugoslavija zato ni bila v prijateljskem odnosu s
sosedami, razen z Romunijo in Grčijo. Največjo nevarnost sta predstavljali
ravno Italija in Madžarska. Po razpadu Avstro-Ogrske je ostalo veliko Ma-
džarov v novih državah, ki so nastale na ozemlju bivše Ogrske; skoraj pol
milijona tudi v Jugoslaviji. Madžari so takoj po vojni skušali kraljestvo pod
odstavljenim cesarjem Karlom nekajkrat obnoviti. Jugoslavija, Romunija
in Češkoslovaška so se zato povezale v malo antanto. Italija pa je s širitvi-
jo na Balkan in Jadransko morje hotela postati velesila na tem koncu Evro-
pe. Vendar je zaščito nad Jugoslavijo prevzela Francija, ki je v soglasju z Ve-
liko Britanijo podpirala povečano Srbijo kot protiutež nemškim, italijan-
skim in ruskim (sovjetskim) željam po Balkanu.
Razmerje sil v Evropi se je spremenilo sredi tridesetih let, ko je začela Hi-
tlerjeva Nemčija odkrito kršiti versajsko mirovno pogodbo in se povezova-
ti z Italijo.
XIII. vsebinski sklop/tema: DRUGA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Novi katastrofi naproti
– akterji: nacistična Nemčija, Hitler, Velika Nemčija, politične skupine
in voditelji, Velika Britanija, Francija, Poljska, Poljaki, Judi, Nemci, nem-
ški okupatorji
– vrednote: vrste družbenih sprememb (novi evropski red), vrste stanja
(sistematična priprava na vojno, podpora, nezanimanje, nepripravljenost
na vojno), vrste dogodkov (zavzetje Poljske, začetek vojne, izganjanje Po-
ljakov n Judov), občečloveške (kritika – rasno uničevanje, suženjsko izko-
riščanje, pregon izobražencev, poljskega jezika, odpiranje uničevalnih kon-
centracijskih taborišč), liberalne (zmagovalki prve svetovne vojne, stebra
evropske demokracije), emocionalne (hud pritisk, protinemško razpolože-
nje, zaverovanost vase, podcenjevanje novosti, trpeti, izbrisati s sveta)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Hitler«), fotografija (»Začetek vojne«,
»Podpis nemško-sovjetskega pakta«, »Srečanje nemške in sovjetske voj-
ske v razkosani Poljski«, »Finske enote«, »Parada v Parizu«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 74 (osrednje besedilo): Nemški načrti o novem evropskem redu:
Nacistična Nemčija je že do jeseni 1939 zasedla del ozemelj, izgubljenih
po prvi svetovni vojni. Toda Hitlerju to ni zadostovalo. V njegovih načr-
tih naj bi v novem evropskem redu osrednja vloga pripadla »Veliki Nem-
