Page 356 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 356
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 12 (osrednje besedilo): Februarska revolucija v Rusiji: Rusija je go-
spodarsko in politično ena najbolj zaostalih evropskih držav. Meščanska
revolucija leta 1905 je le malo omejila carjevo absolutno oblast. Spodbudi-
la je izvajanje agrarne reforme in industrializacijo, a splošnega nezadovolj-
stva revnih množic ni odpravila.
b) str. 13 (osrednje besedilo): Državljanska vojna v Rusiji: Diktatura
boljševikov in nasilje, s katerim so jo uveljavljali, sta porodila odpor oziro-
ma protirevolucijo. /…/ Največ je v boju proti boljševikom prispevala Ve-
lika Britanija. Oktobrska revolucija je bila velika grožnja obstoječemu
sistemu oblasti v Evropi. Poleg tega, da so reveži na silo prevzeli oblast v
državi in s tem dali drugim revežem po Evropi zgled, so tudi vse premo-
žnejše državljane razlastili.
Državljanska vojna je bila zelo kruta. Zahtevala je štirikrat več ruskih žr-
tev (8 milijonov) kot vzhodna fronta v prvi svetovni vojni (2 milijona). V
njej je zelo trpelo civilno prebivalstvo. Z zmago revolucionarne Rdeče ar-
made se je v evropskem delu države končala leta 1920, na vzhodu pa 1922.
IV. vsebinski sklop/tema: PRVA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Vojna katastrofa je izbrisala stari svet
– akterji: umrli v vojni, Evropa, Azija, večnacionalni državi (Avstro-
Ogrska, Turčija), Rusija, najrevnejši družbeni sloji, delavci, vladajoči druž-
beni sloji, Nemčija, Velika Britanija, ZDA, evropski človek
– vrednote: vrsta stanja (demografske razmere med in po vojni, razse-
žnosti vojne), vrsta družbenih sprememb (razpad držav, nasilni prevzem
oblasti, nastanek novih nacionalnih držav, konec obdobja denarne stabil-
nosti), emocionalne (prestrašiti, velika uničevalnost, nemoč, globok du-
hovni pretres, občutek optimizma)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Moderno uničevalno orožje je zahte-
valo zelo veliko človeških življenj«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 21 (komentar k sliki): Na frontah je umrlo več kot 10 milijonov
fantov in mož, še 10 milijonov ljudi je umrlo zaradi posledic vojne, ran, bo-
lezni, pomanjkanja. 20 milijonov je bilo ranjenih. Po vojni je v Evropi osta-
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 12 (osrednje besedilo): Februarska revolucija v Rusiji: Rusija je go-
spodarsko in politično ena najbolj zaostalih evropskih držav. Meščanska
revolucija leta 1905 je le malo omejila carjevo absolutno oblast. Spodbudi-
la je izvajanje agrarne reforme in industrializacijo, a splošnega nezadovolj-
stva revnih množic ni odpravila.
b) str. 13 (osrednje besedilo): Državljanska vojna v Rusiji: Diktatura
boljševikov in nasilje, s katerim so jo uveljavljali, sta porodila odpor oziro-
ma protirevolucijo. /…/ Največ je v boju proti boljševikom prispevala Ve-
lika Britanija. Oktobrska revolucija je bila velika grožnja obstoječemu
sistemu oblasti v Evropi. Poleg tega, da so reveži na silo prevzeli oblast v
državi in s tem dali drugim revežem po Evropi zgled, so tudi vse premo-
žnejše državljane razlastili.
Državljanska vojna je bila zelo kruta. Zahtevala je štirikrat več ruskih žr-
tev (8 milijonov) kot vzhodna fronta v prvi svetovni vojni (2 milijona). V
njej je zelo trpelo civilno prebivalstvo. Z zmago revolucionarne Rdeče ar-
made se je v evropskem delu države končala leta 1920, na vzhodu pa 1922.
IV. vsebinski sklop/tema: PRVA SVETOVNA VOJNA
– naslov: Vojna katastrofa je izbrisala stari svet
– akterji: umrli v vojni, Evropa, Azija, večnacionalni državi (Avstro-
Ogrska, Turčija), Rusija, najrevnejši družbeni sloji, delavci, vladajoči druž-
beni sloji, Nemčija, Velika Britanija, ZDA, evropski človek
– vrednote: vrsta stanja (demografske razmere med in po vojni, razse-
žnosti vojne), vrsta družbenih sprememb (razpad držav, nasilni prevzem
oblasti, nastanek novih nacionalnih držav, konec obdobja denarne stabil-
nosti), emocionalne (prestrašiti, velika uničevalnost, nemoč, globok du-
hovni pretres, občutek optimizma)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: fotografija (»Moderno uničevalno orožje je zahte-
valo zelo veliko človeških življenj«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 21 (komentar k sliki): Na frontah je umrlo več kot 10 milijonov
fantov in mož, še 10 milijonov ljudi je umrlo zaradi posledic vojne, ran, bo-
lezni, pomanjkanja. 20 milijonov je bilo ranjenih. Po vojni je v Evropi osta-
