Page 328 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 328
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
Berlin je bil obkoljen 25. aprila in 2. maja je bila obramba zlomljena. Hi-
tler se je znašel v brezupnem položaju. Skupaj z nekaterimi najožjimi sode-
lavci je v svojem podzemnem bunkerju 30. aprila napravil samomor. Oblast
je pred tem prevzel admiral Karl Dönitz, ki se je začel pogajati o vdaji.
Njegovi zastopniki so jo podpisali kar dvakrat (7. maja 1945 v glavnem
stanu ameriškega poveljnika Eisenhowerja v Reimsu, naslednjega dne pa še
v Berlinu na sedežu poveljstva sovjetskega maršala Žukova).
Kapitulacija je začela veljati 9. maja 1945. Vojna v Evropi je bila uradno
končana, tretjega rajha ni bilo več.
b) str. 114 (osrednje besedilo): (Krvavo tihomorsko bojišče): Čeprav se je
vojna v Evropi končala, so bili boji na tihomorskem bojišču še naprej tako
siloviti, kot da vojne ne bo nikoli konec.
c) str. 115 (osrednje besedilo): (Jalta – zasedajo trije, odločata dva): Ko so
se v črnomorskem letovišču Jalti februarja 1945 po skoraj poldrugem letu
spet zbrali veliki trije, je bil vojaški položaj že bistveno drugačen kot v času
teheranske konference. Zavezniške enote so z vseh strani stisnile Nemči-
jo, Japonska je bila sicer še močna, a v vse ožjem obroču, in zmaga v vojni
je bila le še vprašanje časa. Ni se bilo treba dogovoriti le o sklepnih opera-
cijah v Evropi in v vojni proti Japonski, temveč tudi, kaj bo s premaganci.
Osrednje vprašanje pogovorov je bilo kako pokoriti Nemčijo. Dogovo-
rili so se za usklajene vojaške akcije in za razdelitev Nemčije na okupacij-
ske cone. Tudi Francozi so dobili eno. SZ naj bi dobila 10 milijard dolarjev
vojne odškodnine, za vojno napoved Japonski pa še ozemlja in pravice, ki
jih je v daljni Aziji izgubila v rusko-japonski vojni na začetku stoletja. Sta-
lin je zato obljubil, da do v dveh do treh mesecih po porazu Nemčije napo-
vedal vojno Japonski. Poljske meje so prestavili približno 200 kilometrov
proti zahodu v korist SZ, sklicujoč se pri tem na določila Atlantske listi-
ne (→ 99). Na Poljskem naj bi bile izpeljane tudi svobodne volitve, toda po
zmagi v Evropi je Stalin nanje »pozabil«. O Jugoslaviji so se dogovorili, da
se bo Avnoj razširil s tistimi člani starojugoslovanskega parlamenta, ki niso
sodelovali z okupatorji.
Dogovor o sovjetski vojni napovedi Japonski je bil zaupen. Skupaj z do-
govorom med Churchillom in Stalinom oktobra 1944 v Moskvi, na kate-
rem sta se dogovorila o razdelitvi interesnih sfer, je konferenca velikih treh
na Jalti (imenovana tudi krimska konferenca) vsaj v grobem začrtala povoj-
no ureditev Evrope in sveta ter odnose med zavezniki.
XVII. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Ob koncu svetovne vojne
Berlin je bil obkoljen 25. aprila in 2. maja je bila obramba zlomljena. Hi-
tler se je znašel v brezupnem položaju. Skupaj z nekaterimi najožjimi sode-
lavci je v svojem podzemnem bunkerju 30. aprila napravil samomor. Oblast
je pred tem prevzel admiral Karl Dönitz, ki se je začel pogajati o vdaji.
Njegovi zastopniki so jo podpisali kar dvakrat (7. maja 1945 v glavnem
stanu ameriškega poveljnika Eisenhowerja v Reimsu, naslednjega dne pa še
v Berlinu na sedežu poveljstva sovjetskega maršala Žukova).
Kapitulacija je začela veljati 9. maja 1945. Vojna v Evropi je bila uradno
končana, tretjega rajha ni bilo več.
b) str. 114 (osrednje besedilo): (Krvavo tihomorsko bojišče): Čeprav se je
vojna v Evropi končala, so bili boji na tihomorskem bojišču še naprej tako
siloviti, kot da vojne ne bo nikoli konec.
c) str. 115 (osrednje besedilo): (Jalta – zasedajo trije, odločata dva): Ko so
se v črnomorskem letovišču Jalti februarja 1945 po skoraj poldrugem letu
spet zbrali veliki trije, je bil vojaški položaj že bistveno drugačen kot v času
teheranske konference. Zavezniške enote so z vseh strani stisnile Nemči-
jo, Japonska je bila sicer še močna, a v vse ožjem obroču, in zmaga v vojni
je bila le še vprašanje časa. Ni se bilo treba dogovoriti le o sklepnih opera-
cijah v Evropi in v vojni proti Japonski, temveč tudi, kaj bo s premaganci.
Osrednje vprašanje pogovorov je bilo kako pokoriti Nemčijo. Dogovo-
rili so se za usklajene vojaške akcije in za razdelitev Nemčije na okupacij-
ske cone. Tudi Francozi so dobili eno. SZ naj bi dobila 10 milijard dolarjev
vojne odškodnine, za vojno napoved Japonski pa še ozemlja in pravice, ki
jih je v daljni Aziji izgubila v rusko-japonski vojni na začetku stoletja. Sta-
lin je zato obljubil, da do v dveh do treh mesecih po porazu Nemčije napo-
vedal vojno Japonski. Poljske meje so prestavili približno 200 kilometrov
proti zahodu v korist SZ, sklicujoč se pri tem na določila Atlantske listi-
ne (→ 99). Na Poljskem naj bi bile izpeljane tudi svobodne volitve, toda po
zmagi v Evropi je Stalin nanje »pozabil«. O Jugoslaviji so se dogovorili, da
se bo Avnoj razširil s tistimi člani starojugoslovanskega parlamenta, ki niso
sodelovali z okupatorji.
Dogovor o sovjetski vojni napovedi Japonski je bil zaupen. Skupaj z do-
govorom med Churchillom in Stalinom oktobra 1944 v Moskvi, na kate-
rem sta se dogovorila o razdelitvi interesnih sfer, je konferenca velikih treh
na Jalti (imenovana tudi krimska konferenca) vsaj v grobem začrtala povoj-
no ureditev Evrope in sveta ter odnose med zavezniki.
XVII. vsebinski sklop/tema: SODOBNOST
– naslov: Ob koncu svetovne vojne
