Page 298 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 298
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 116–117 (osrednje besedilo): Položaj kmetov v drugi polovici 19. sto-
letja je bile še vedno težak, njihove življenjske razmere so se ponekod celo
slabšale. /…/ Zato so se morali kmeti izseljevati v bližnje in bolj oddaljene
dežele Evrope, pa tudi v Ameriko.
XXX. vsebinski sklop/tema: PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE
(izbirno)
– naslov: /
– akterji: evropske države, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Belgija,
Nizozemska, evropski priseljenci, imperialistične države, Evropa, Japon-
ci, ZDA
– vrednote: vrste družbenih sprememb (boj za prevlado v kolonijah, šir-
jenje kolonialne oblasti), vrsta dogodka (poselitev novoodkritih predelov),
liberalne (kritika: imperializem), emocionalne (nasilje, pobijanje, zaniče-
vanje, izkoriščanje), občečloveške (poznavanje svetovne geografije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Industrijska revolucija na Japonskem«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 122–123 (osrednje besedilo): Svetovni kolonialni imperij: V dru-
gi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je širjenje kolonialne posesti
doseglo višek. Boj evropskih držav za prevlado v drugih delih sveta je po-
stajal vse močnejši. Imeti čim več kolonij je pomenilo imeti tržišče za blago,
ki ga je bilo v obdobju industrializacije mogoče izdelati vedno več, obenem
pa so kolonije zagotavljale nujno potrebne surovine. V boj za kolonije so se,
tudi zaradi tradicije, podale predvsem Velika Britanija, Francija, Nemči-
ja, Belgija in Nizozemska. Odkrivale so notranjost afriške celine, azijskih
dežel in otočij v svetovnih morjih. Novoodkriti predeli sveta so postali za-
nimivi tudi za evropske priseljence, ki so tam iskali možnosti za zaslužek,
avanture ali pa so hoteli odkrivati neznane ljudi in stvari. Tako so bile v 19.
stoletju razjasnjenje skoraj vse neznanke poznavanja svetovne geografije.
Širjenje kolonialne oblasti, gospodarsko in politično podrejanje manj
razvitih držav in ljudstev, težnja po gospodarskem in političnem gospo-
stvu nad vedno večjim ozemljem imenujemo imperializem, države, ki so
imele take težnje, pa imperialistične države.
– slikovni material: /
– št. strani: 1
– izbrano besedilo:
str. 116–117 (osrednje besedilo): Položaj kmetov v drugi polovici 19. sto-
letja je bile še vedno težak, njihove življenjske razmere so se ponekod celo
slabšale. /…/ Zato so se morali kmeti izseljevati v bližnje in bolj oddaljene
dežele Evrope, pa tudi v Ameriko.
XXX. vsebinski sklop/tema: PRVE KAPITALISTIČNE VELESILE
(izbirno)
– naslov: /
– akterji: evropske države, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Belgija,
Nizozemska, evropski priseljenci, imperialistične države, Evropa, Japon-
ci, ZDA
– vrednote: vrste družbenih sprememb (boj za prevlado v kolonijah, šir-
jenje kolonialne oblasti), vrsta dogodka (poselitev novoodkritih predelov),
liberalne (kritika: imperializem), emocionalne (nasilje, pobijanje, zaniče-
vanje, izkoriščanje), občečloveške (poznavanje svetovne geografije)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slika (»Industrijska revolucija na Japonskem«)
– št. strani: 2
– izbrano besedilo:
a) str. 122–123 (osrednje besedilo): Svetovni kolonialni imperij: V dru-
gi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja je širjenje kolonialne posesti
doseglo višek. Boj evropskih držav za prevlado v drugih delih sveta je po-
stajal vse močnejši. Imeti čim več kolonij je pomenilo imeti tržišče za blago,
ki ga je bilo v obdobju industrializacije mogoče izdelati vedno več, obenem
pa so kolonije zagotavljale nujno potrebne surovine. V boj za kolonije so se,
tudi zaradi tradicije, podale predvsem Velika Britanija, Francija, Nemči-
ja, Belgija in Nizozemska. Odkrivale so notranjost afriške celine, azijskih
dežel in otočij v svetovnih morjih. Novoodkriti predeli sveta so postali za-
nimivi tudi za evropske priseljence, ki so tam iskali možnosti za zaslužek,
avanture ali pa so hoteli odkrivati neznane ljudi in stvari. Tako so bile v 19.
stoletju razjasnjenje skoraj vse neznanke poznavanja svetovne geografije.
Širjenje kolonialne oblasti, gospodarsko in politično podrejanje manj
razvitih držav in ljudstev, težnja po gospodarskem in političnem gospo-
stvu nad vedno večjim ozemljem imenujemo imperializem, države, ki so
imele take težnje, pa imperialistične države.
