Page 294 - Janja Žmavc in Igor Ž. Žagar, Kako so Evropejci odkrili neznane dežele in se spoznali z novimi ljudstvi, Evropa v slovenskih osnovnošolskih učbenikih, Dissertationes 14
P. 294
Kako so Evropejci odkrili neznane dežele ...
ber pomeni svoboden). Nasprotovali so tudi posebnim pravicam plemstva
in Cerkve v politiki in v javnem življenju, mešanju države v gospodarstvo
in cerkvenemu vplivu na šolstvo. Kljub temu pa liberalci niso bili pripra-
vljeni priznati pravic vsem. Trdili so, da ženskam in siromašnim ni mogo-
če zaupati volilne pravice in političnih dolžnosti, zato naj bi v parlamen-
te volili in bili vanje izvoljeni le bogati in izobraženi moški. Liberalizem je
postal glavni nasprotnik načel, ki sta jih poskušala uveljaviti Sveta alian-
sa in dunajski kongres. Liberalci so se marsikje povezali z narodnim giba-
njem in ljudje so pod vplivom francoske revolucije in Napoleonovih vojn
začeli spoznavati pripadnost narodu, ki ga povezujejo skupni jezik, običaji
in zgodovina. Pojavila so se narodna gibanja, ki so se ponekod kazala sko-
zi umetnost, ponekod s političnim bojem ali celo z oboroženimi vstajami
za osvoboditev izpod tujih vladarjev. Narodnih gibanj nista mogla ustaviti
niti Sveta aliansa niti dunajski kongres:
– leta 1830 je izbruhnila revolucija v Franciji julijska revolucija (27. 7.
1830). Med njo so odstavili Karla X., ki je v Franciji vladal od leta 1824.
/…/ Novi kralj se je opiral predvsem na bogato meščanstvo. Meščanstvo je
razširilo svoje liberalne pravice in oblast. Dogodki v Franciji so vplivali na
preostalo Evropo in vzpodbudili osamosvojitvene težnje v Nemčiji, Belgiji
in Poljski, ki je bila v pretežni meri pod rusko zasedbo;
– zaradi nasilne vlade Turkov so se upirali tudi narodi pod njihovo obla-
stjo; let 1821 so se uprli Grki in s pomočjo Angležev on Rusov dosegli pri-
znanje neodvisnosti.
XXV. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA (obvezno)
– naslov: Revolucija leta 1848 in začetek nove dobe
– akterji: meščanstvo, posamezni narodi, evropska mesta, evropski na-
rodi, Čehi,
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (nemiri, revolucija, povezova-
nje), vrsta dogodkov (vseslovanski kongres), liberalne (pomlad narodov,
manifest evropskim narodom), vrsta stanj (nezadovoljstvo, krepitev naro-
dne zavesti), emocionalne (preplaviti, hromiti, burni dogodki, želje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Kratkotrajno upanje v Italiji«, »Boj revolu-
cionarjev v pruski prestolnici Berlinu«, »Delitev orožja študentom na du-
najski univerzi«),
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
ber pomeni svoboden). Nasprotovali so tudi posebnim pravicam plemstva
in Cerkve v politiki in v javnem življenju, mešanju države v gospodarstvo
in cerkvenemu vplivu na šolstvo. Kljub temu pa liberalci niso bili pripra-
vljeni priznati pravic vsem. Trdili so, da ženskam in siromašnim ni mogo-
če zaupati volilne pravice in političnih dolžnosti, zato naj bi v parlamen-
te volili in bili vanje izvoljeni le bogati in izobraženi moški. Liberalizem je
postal glavni nasprotnik načel, ki sta jih poskušala uveljaviti Sveta alian-
sa in dunajski kongres. Liberalci so se marsikje povezali z narodnim giba-
njem in ljudje so pod vplivom francoske revolucije in Napoleonovih vojn
začeli spoznavati pripadnost narodu, ki ga povezujejo skupni jezik, običaji
in zgodovina. Pojavila so se narodna gibanja, ki so se ponekod kazala sko-
zi umetnost, ponekod s političnim bojem ali celo z oboroženimi vstajami
za osvoboditev izpod tujih vladarjev. Narodnih gibanj nista mogla ustaviti
niti Sveta aliansa niti dunajski kongres:
– leta 1830 je izbruhnila revolucija v Franciji julijska revolucija (27. 7.
1830). Med njo so odstavili Karla X., ki je v Franciji vladal od leta 1824.
/…/ Novi kralj se je opiral predvsem na bogato meščanstvo. Meščanstvo je
razširilo svoje liberalne pravice in oblast. Dogodki v Franciji so vplivali na
preostalo Evropo in vzpodbudili osamosvojitvene težnje v Nemčiji, Belgiji
in Poljski, ki je bila v pretežni meri pod rusko zasedbo;
– zaradi nasilne vlade Turkov so se upirali tudi narodi pod njihovo obla-
stjo; let 1821 so se uprli Grki in s pomočjo Angležev on Rusov dosegli pri-
znanje neodvisnosti.
XXV. vsebinski sklop/tema: VZPON MEŠČANSTVA (obvezno)
– naslov: Revolucija leta 1848 in začetek nove dobe
– akterji: meščanstvo, posamezni narodi, evropska mesta, evropski na-
rodi, Čehi,
– vrednote: vrsta družbenih sprememb (nemiri, revolucija, povezova-
nje), vrsta dogodkov (vseslovanski kongres), liberalne (pomlad narodov,
manifest evropskim narodom), vrsta stanj (nezadovoljstvo, krepitev naro-
dne zavesti), emocionalne (preplaviti, hromiti, burni dogodki, želje)
– Evropa: a) geo. b) polit. c) geopolit. d) kult.
– slikovni material: slike (»Kratkotrajno upanje v Italiji«, »Boj revolu-
cionarjev v pruski prestolnici Berlinu«, »Delitev orožja študentom na du-
najski univerzi«),
– št. strani: 3
– izbrano besedilo:
